Tiskane izdaje
Ljubljana — Mestna občina Ljubljana zasebnega partnerja za uvedbo brezžičnega omrežja na ljubljanskem območju še vedno ni izbrala, nehala je tudi napovedovati, kdaj naj bi bil projekt končan. Ljubljančani so zato še vedno prepuščeni tistim posameznikom, ki so svojo spletno povezavo pripravljeni deliti v javno dobro.
Od začetka leta 2009 v Ljubljani raste wlanljubljana, odprto brezžično omrežje Ljubljane, na katerem se z medsebojnim sodelovanjem ljubljanski javni, umetniški in kulturni, produkcijski, izobraževalni, raziskovalni in vsi drugi zainteresirani prostori in posamezniki povezujejo v neodvisno brezžično omrežje nad Ljubljano. Mitar Milutinović, udeleženec pobude odprtega brezžičnega omrežja Ljubljane, razloži, da je v mestu in njeni okolici že več kot 50 točk, ki so jih postavili in v javno uporabo ponudili posamezniki: »To je podobno, kot če bi se ljudje med seboj dogovorili, da si posredujejo pisma. Vsakdo, ki bi dobil kakšno pismo, bi ga ali oddal naslovniku, ker ga ima v svoji bližini, ali pa bi ga dal nekomu, ki gre v smeri naslovnika.
Da bi to delovalo, je treba le, da vsakdo sklene, da bo to počel in to potem tudi počne.« Omejitev prenosa podatkov je tehnične narave in je različna od točke do točke, vsak posameznik pa jo določi sam. Kot pove Milutinović je bilo omrežje v dveh letih uporabljeno že približno stotisočkrat, kar pomeni, da je število dnevnih uporab v povprečju približno 130.
Vse točke so medsebojno povezane, kar pripomore k celovitemu pristopu do projekta. »Omrežje ni v lasti ali skrbništvu neke organizacije, ampak nekako vsak po svojih močeh pripomore k temu, da omrežje kot celota obstaja in deluje. Torej vzdržuje svoje točke, pomaga pri razvoju pomožnih tehnologij, prispeva opremo in podobno,« še razloži Milutinović.
Pri projektu sicer poleg posameznikov sodelujejo tudi Kiberpipa, Ljudmila ter Fakulteta za računalništvo in informatiko, stvari, ki jih razvijajo, dajejo prosto na voljo tudi drugim po svetu, saj podobna omrežja obstajajo in delujejo tudi drugje. Točke omrežja so na voljo na spletni strani wlanljubljana, kjer je mogoč tudi vpogled v delovanje omrežja, število točk, ki je na voljo, in kje po mestu so postavljene. Wlanljubljana poskuša pritegniti tudi ljudi brez tehničnega znanja, zato se osredotoča na preprosto uporabo, in če je treba, pomaga pri nastavitvi točke. Milutinović projekt, ki se ga loteva MOL sicer podpira, saj, kot pove, se jim v pobudi vsaka možnost brezplačnega povezovanja v splet zdi nujna in dandanes že kar človekova pravica:
»Eden izmed naših glavnih vzgibov je omogočanje prostega dostopa do znanja in informacij, in če gre za prosto dostopno in necenzurirano omrežje, ki omogoča dostop do znanj in informacij na spletu ter ne favorizira določenih informacij, nas radosti, če ga kdorkoli vzpostavi oziroma na njem dela. Več nas uresničuje to idejo, bolje je,« razloži in sklene, da je njihov pristop k tej zamisli le eden izmed mogočih.
