Brnik bi se moral posloviti od Pučnika

Evropsko sodišče za človekove pravice je obsodilo politiko izbrisa, ki jo je zagovarjal Jože Pučnik.
Objavljeno
12. julij 2012 21.59
Letališče Jožeta Pučnika
Branko Soban, zunanja politika
Branko Soban, zunanja politika
Ljubljana – Tistega vročega poletnega popoldneva, v ponedeljek, 9. julija, pred petimi leti, je bil promet proti Brniku nenavadno gost; vozili so se ministri, poslanci, drugi ugledni gostje. Odpirali so namreč nov potniški terminal in osrednje letališče v državi je dobilo novo ime – po Jožetu Pučniku.

Jožeta Pučnika pa del slovenske politične scene šteje za enega glavnih osamosvojiteljev. Vlada je sicer že 7. junija 2007 na redni seji sklenila, da bo Aerodrom Ljubljana preimenovala v Letališče Jožeta Pučnika. Vlada, ki jo je takrat vodil Janez Janša, je s to potezo, kot je tedaj pojasnjevala, želela ohraniti Pučnikovo zgodovinsko vlogo v državljanskem in narodnem spominu. »Letališče, najsodobnejša infrastruktura, ki državo povezuje s svetom, hkrati pa se po prenovitvi tudi vključuje v standarde Evropske unije, je še posebno primerno za to, da bo nosilo ime Jožeta Pučnika,« je v utemeljitvi sklepa takrat zapisala vlada.

Na to potezo se je med prvimi odzvala poslanka SDS Eva Irgl. Dejala je, da »v SDS v celoti podpiramo odločitev vlade. To bi se moralo zgoditi že bistveno prej. Kajti dr. Jože Pučnik je bil človek velikega formata. Zaveden Slovenec, predvsem pa velik demokrat, ki je postavljal temelje demokracije v Sloveniji. Menim, da bi moral biti vsak Slovenec ponosen na to, da se letališče poimenuje po tako velikem človeku.«

Odločitev brez vsake razprave

Vsi seveda niso menili tako. Vlada je namreč odločitev sprejela brez vsake razprave v ustreznih telesih. Kar po komisarsko. Na to je v izjavi za Delo takrat opozoril tudi Tone Peršak, pisatelj in politik: »Poimenovanje ni problematično. Dobro pa bi bilo, da bi šlo preimenovanje skozi določen postopek in bilo sprejeto s soglasjem, ne z dekretom. Nič nimam proti Pučniku, zagotovo je zaslužen človek, vendar takšno preimenovanje lahko izzveni kot politično.«

In še nekaj drugih mnenj. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar: »Ko so po Pučniku poimenovali inštitut, se mi je to zdelo dostojno in pametno, toda po sociologu in filozofu poimenovati letališče? To je norčevanje iz njegovega spomina.«

Manca Košir
, publicistka: »Pučnik je bil velik človek, pravi evropski demokrat, in včasih me je strah za njegovo demokratsko dediščino, ker manipulirajo z njo. Globoko diham in premišljujem, ali je letališče vredno njegovega imena ...«

Večer je za mnenje prosil Spomenko Hribar, sociologinjo in nekdanjo poslanko, ki je dejala, da Pučnik tega ne bi maral. »Bil je skromen, racionalen človek in mu ni šlo za takšne časti. Ni želel, da se iz njega ustvarja mit. In ravno to se zdaj počne. Imamo inštitut Jožeta Pučnika, zdaj še letališče ... Brnik je slovensko nacionalno letališče in bolje bi bilo, če bi se imenovalo letališče Slovenija. Kar bi bilo tudi veliko bolj prepoznavno po svetu. V domovini pa je Jože Pučnik dovolj poznan in spoštovan. Poimenovanje letališča po njem je neprimerna gesta,« je opozorila Hribarjeva.

Kritičen je bil tudi evropski poslanec Jelko Kacin: »Gre za aroganco predsednika vlade in nepotrebno zlorabo imena dr. Pučnika v politične namene ... Prav nič me ne bi presenetilo, če bi jutri ta ista vlada koprsko Luko poimenovala 'Pristanišče 57. številka Nove revije'...«

Politična nehigiena

Problema se je najbolj celovito lotil zgodovinar Božo Repe. V obsežnem članku ob 20. obletnici osamosvojitve je spomnil na Pučnikov govor 16. decembra 1990 v Ljutomeru (dan pozneje je bil v Delu objavljen pod naslovom Slovenija ne more več čakati, nabralo se je preveč slabega).

Pučnik je v plebiscitu in odcepitvi namreč videl možnost za ustvaritev nacionalno čiste države, za »očiščenje« Slovenije prišlekov iz drugih jugoslovanskih republik.

Tudi zaradi takšnih receptov in retorike, ki je močno spominjala na Tuđmanove in Miloševićeve govore, se je pozneje zgodil izbris ljudi iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, za kar je osebno poskrbel takratni notranji minister Igor Bavčar, pred tem – kakšna ironija – predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic.

Pet let po preimenovanju Brnika je evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu odločitev Demosove vlade o izbrisu 25.671 ljudi razglasilo za evidentno kršitev evropske konvencije za človekove pravice, katere podpisnica je tudi Slovenija. Politično nehigiensko bi torej bilo, če bi bil Brnik še naprej poimenovan po Jožetu Pučniku.