Bruselj bi pozelenil tudi slovenske črne revirje
Med stotimi evropskimi ogljično intenzivnimi regijami, ki bodo dobile denar za pravično zeleno tranzicijo, bosta Savinjska in Zasavska.
Odpri galerijo
Iz različnih blagajn EU bodo namenjeni milijardni zneski za blažitev socialnih in gospodarskih posledic zelene preobrazbe v regijah z veliko ogljične industrije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Bruselj – Zelena preobrazba, velik korak proti ogljično nevtralni Evropi do leta 2050, je glavni cilj novega vodstva EU. V praksi bo zapiranje termoelektrarn, rudnikov premoga ali ogljično intenzivne industrije v številnih regijah na stari celini povzročalo resne težave.
Zato so v Bruslju skovali pojem pravična tranzicija, ki predvideva ukrepe za blažitev negativnih posledic zelenega načrta. V skladu za pravično tranzicijo, ki bo del prihodnjega sedemletnega proračuna EU, bo 7,5 milijarde evrov. Evropska komisija je v sodelovanju z državami članicami pripravila seznam okoli stotih regij, ki so ogljično intenzivne in bodo lahko imele koristi od sklada.
Iz Slovenije sta med njimi Zasavska in Savinjska regija (vključuje Šaleško dolino). V Bruslju od držav članic kmalu pričakujejo pripravo tranzicijskih načrtov za regije, ki bodo vključene v novi program.
»To je prvi korak za udejanjanje blažitve socialnih in gospodarskih regionalnih posledic tranzicije v smeri podnebno nevtralne Evrope,« je v pogovoru za nekaj evropskih medijev, tudi Delo, povedala evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira.
Regijski načrt za tranzicijo mora biti po njenih razlagah skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom »kot del sestavljanke«. Države bodo pri evropski komisiji, pri službi za strukturne reforme, lahko dobile pomoč pri pripravi načrtov. Tako naj bi pripravili konkretne projekte za blažitev posledic opuščanja fosilnih goriv in ogljično intenzivnih industrijskih procesov.
V pravično tranzicijo bo vključenih sto od skupno okoli 1200 evropskih regij (NUTS-3). Prvo merilo za izbor je bila ogljična intenzivnost dejavnosti, ki so odgovorne za onesnaževanje in izpuste toplogrednih plinov. Pri drugem merilu so upoštevali socialni vpliv tranzicije, izgubo delovnih mest ali prilagajanje zaposlovanja.
Tretji element je sorazmerna blaginja regije in države. Če je prizadeta regija ali država bolj močna, da težave rešuje sama, bo upravičena do manj denarja iz bruseljske malhe.
Denimo: prizadeta bolgarska regija bo upravičena do več pomoči kot nemška. »Sklad mora biti osredotočen na težavne regije in v njih bolj intenzivno delovati,« je pojasnila Ferriera. Regije, ki ne bodo upravičene do pomoči iz sklada za pravično tranzicijo, bodo lahko svoje težave še vedno reševale s pomočjo kohezijskih skladov.
Ferreirova kot idealnega vidi program za pravično tranzicijo, »ki bo imel vizijo za prihodnost in o katerem bodo akterji v regiji temeljito razpravljali. Tako bi sami prevzeli reforme v svoje lastništvo. Mora biti realističen in tehnično primeren.«
Takšna vizija bi lahko vključevala dejavnosti z malimi podjetji ali z drugo rastočo industrijo. »Lahko imaš veliko tovarno, za katero natančno veš, kakšna naj bo transformacija, da bo na pravi poti,« je pojasnjevala komisarka iz Portugalske. Konkretno bi v regije prišel denar (plačilo v slogu kohezijske politike za ustanavljanje novih podjetji, pomoč ljudem pri prekvalificiranju, prilagajanje novim industrijam).
V skladu za pravično tranzicijo je za obe vključeni regiji iz Slovenije zagotovljenih 91,5 milijona evrov. Vsak evro bo »nadgrajen« z denarjem iz kohezijskih skladov in z njim povezanim nacionalnim sofinanciranjem. To bi zagotovilo za 327 milijonov evrov.
V drugem stebru, z naslednikom Junckerjevega sklada (EUInvest), bi akterji v regiji, kot je veliko podjetje, za tranzicijo dobili pomoč, ugodno posojilo.
V tretjem stebru so predvidene javne naložbe, za katere je težko najti bančno financiranje – npr. izolacije hiš ali infrastruktura. Tu bi bila dejavna Evropska investicijska banka (EIB) s posebno posojilno linijo.
Ob upoštevanju EUinvesta in linije EIB bi se lahko za Savinjsko in Zasavsko skupno mobiliziralo za 1,223 milijarde evrov zelenih naložb.
Ferreiri zapleti s sprejemanjem prihodnjega sedemletnega proračuna še ne povzročajo skrbi. »Veliko je lahko narejenega, četudi končni rezultat še ni rešen,« je ocenila. Po njenih pričakovanjih bi do poletja lahko bilo jasno, kakšnim projektom in programom lahko ugodijo.
Glede usode kohezije, ki utegne biti žrtev precejšnjih rezov, je povedala, »da ne smemo ločevati starih in novih politik. To je absurdno.« Stare politike, med katere kritiki velikega proračuna štejejo kohezijo, so po njenih besedah igralci na odru, ki zagotavljajo digitalne in zelene naložbe.
Tako bo 30 odstotkov sklada namenjenih zelenim naložbam. »Česar ne želimo, je rast, ki temelji na starih tehnologijah in ni v skladu s prihodnostjo. Bistveno je, da pri izvajanju te industrijske revolucije ne smemo pozabiti regij.« Poudarila je, da morajo tudi nove politike upoštevati asimetrični učinek, ki ga imajo.
Zato so v Bruslju skovali pojem pravična tranzicija, ki predvideva ukrepe za blažitev negativnih posledic zelenega načrta. V skladu za pravično tranzicijo, ki bo del prihodnjega sedemletnega proračuna EU, bo 7,5 milijarde evrov. Evropska komisija je v sodelovanju z državami članicami pripravila seznam okoli stotih regij, ki so ogljično intenzivne in bodo lahko imele koristi od sklada.
Iz Slovenije sta med njimi Zasavska in Savinjska regija (vključuje Šaleško dolino). V Bruslju od držav članic kmalu pričakujejo pripravo tranzicijskih načrtov za regije, ki bodo vključene v novi program.
»To je prvi korak za udejanjanje blažitve socialnih in gospodarskih regionalnih posledic tranzicije v smeri podnebno nevtralne Evrope,« je v pogovoru za nekaj evropskih medijev, tudi Delo, povedala evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira.
Socialni vpliv tranzicije
Regijski načrt za tranzicijo mora biti po njenih razlagah skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom »kot del sestavljanke«. Države bodo pri evropski komisiji, pri službi za strukturne reforme, lahko dobile pomoč pri pripravi načrtov. Tako naj bi pripravili konkretne projekte za blažitev posledic opuščanja fosilnih goriv in ogljično intenzivnih industrijskih procesov.
Evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira. FOTO: François Walschaerts/Reuters
V pravično tranzicijo bo vključenih sto od skupno okoli 1200 evropskih regij (NUTS-3). Prvo merilo za izbor je bila ogljična intenzivnost dejavnosti, ki so odgovorne za onesnaževanje in izpuste toplogrednih plinov. Pri drugem merilu so upoštevali socialni vpliv tranzicije, izgubo delovnih mest ali prilagajanje zaposlovanja.
Tretji element je sorazmerna blaginja regije in države. Če je prizadeta regija ali država bolj močna, da težave rešuje sama, bo upravičena do manj denarja iz bruseljske malhe.
Bolgarom več kot Nemcem
Denimo: prizadeta bolgarska regija bo upravičena do več pomoči kot nemška. »Sklad mora biti osredotočen na težavne regije in v njih bolj intenzivno delovati,« je pojasnila Ferriera. Regije, ki ne bodo upravičene do pomoči iz sklada za pravično tranzicijo, bodo lahko svoje težave še vedno reševale s pomočjo kohezijskih skladov.
Ferreirova kot idealnega vidi program za pravično tranzicijo, »ki bo imel vizijo za prihodnost in o katerem bodo akterji v regiji temeljito razpravljali. Tako bi sami prevzeli reforme v svoje lastništvo. Mora biti realističen in tehnično primeren.«
Takšna vizija bi lahko vključevala dejavnosti z malimi podjetji ali z drugo rastočo industrijo. »Lahko imaš veliko tovarno, za katero natančno veš, kakšna naj bo transformacija, da bo na pravi poti,« je pojasnjevala komisarka iz Portugalske. Konkretno bi v regije prišel denar (plačilo v slogu kohezijske politike za ustanavljanje novih podjetji, pomoč ljudem pri prekvalificiranju, prilagajanje novim industrijam).
1,223 milijarde evrov naložb?
V skladu za pravično tranzicijo je za obe vključeni regiji iz Slovenije zagotovljenih 91,5 milijona evrov. Vsak evro bo »nadgrajen« z denarjem iz kohezijskih skladov in z njim povezanim nacionalnim sofinanciranjem. To bi zagotovilo za 327 milijonov evrov.
V drugem stebru, z naslednikom Junckerjevega sklada (EUInvest), bi akterji v regiji, kot je veliko podjetje, za tranzicijo dobili pomoč, ugodno posojilo.
V tretjem stebru so predvidene javne naložbe, za katere je težko najti bančno financiranje – npr. izolacije hiš ali infrastruktura. Tu bi bila dejavna Evropska investicijska banka (EIB) s posebno posojilno linijo.
Ob upoštevanju EUinvesta in linije EIB bi se lahko za Savinjsko in Zasavsko skupno mobiliziralo za 1,223 milijarde evrov zelenih naložb.
Omejen napredek pri reformah
Evropska komisija v danes objavljenem poročilu ugotavlja, da je Slovenija lani naredila le »omejen napredek« pri uresničevanju bruseljskih reformnih priporočil. Nobenega napredka ni bilo na področju dolgotrajne oskrbe, ki bi zagotovila kakovost, dostopnost in dolgoročno fiskalno vzdržnost. Omejen napredek je bil narejen pri osredotočanju z investicijami povezane ekonomske politike na nizkoogljično področje in energetsko tranzicijo. Nekaj napredka so ugotovili na področju javnih naročil in povečanju zaposljivosti nižje kvalificiranih in starejših delavcev.
Evropska komisija v danes objavljenem poročilu ugotavlja, da je Slovenija lani naredila le »omejen napredek« pri uresničevanju bruseljskih reformnih priporočil. Nobenega napredka ni bilo na področju dolgotrajne oskrbe, ki bi zagotovila kakovost, dostopnost in dolgoročno fiskalno vzdržnost. Omejen napredek je bil narejen pri osredotočanju z investicijami povezane ekonomske politike na nizkoogljično področje in energetsko tranzicijo. Nekaj napredka so ugotovili na področju javnih naročil in povečanju zaposljivosti nižje kvalificiranih in starejših delavcev.
Na ravni celotne EU naj bi se naložbe iz tega svežnja do leta 2030 gibale okoli sto milijard evrov. Največ je predvideno za Poljsko, za katero sta že v samem skladu dve milijardi evrov ali več kot četrtina. Vrednost naložb v desetletju naj bi znašala 27,3 milijarde evrov.
Ferreiri zapleti s sprejemanjem prihodnjega sedemletnega proračuna še ne povzročajo skrbi. »Veliko je lahko narejenega, četudi končni rezultat še ni rešen,« je ocenila. Po njenih pričakovanjih bi do poletja lahko bilo jasno, kakšnim projektom in programom lahko ugodijo.
Med starim in novim
Glede usode kohezije, ki utegne biti žrtev precejšnjih rezov, je povedala, »da ne smemo ločevati starih in novih politik. To je absurdno.« Stare politike, med katere kritiki velikega proračuna štejejo kohezijo, so po njenih besedah igralci na odru, ki zagotavljajo digitalne in zelene naložbe.
Tako bo 30 odstotkov sklada namenjenih zelenim naložbam. »Česar ne želimo, je rast, ki temelji na starih tehnologijah in ni v skladu s prihodnostjo. Bistveno je, da pri izvajanju te industrijske revolucije ne smemo pozabiti regij.« Poudarila je, da morajo tudi nove politike upoštevati asimetrični učinek, ki ga imajo.
