Bruselj napoveduje: Gospodarska rast Slovenije ostaja trdna
Kljub presežku utegne uresničevanje ukrepov iz koalicijske pogodbe še poslabšati strukturni položaj javnih financ.
Odpri galerijo
Evropski komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici poziva k utrjevanju območja z evrom in pripravam na prihodnost, »kakršnakoli že bo«. FOTO: Emmanuel Dunand/AFP
Bruselj – Čeprav se v Evropi začenja čutiti rahlejše ohlajanje konjunkture, evropska komisija v napovedi gospodarskih gibanj za Slovenijo še vedno predvideva trdno rast.
Za letošnje leto napovedujejo rast v višini 4,3 odstotka ali 0,4 odstotne točke manj, kot so napovedovali spomladi. V območju z evrom bosta višjo rast imeli Irska in Malta, v celotni EU pa še Poljska. Za prihodnje leto napoveduje rast v višini 3,3 odstotka in za leto 2020 tri odstotke. Lani je rast znašala 4,9 odstotka.
V prvi polovici leta se bo nadaljevala rast naložb in izvoza. Bruseljski analitiki sicer ugotavljajo nekoliko počasnejšo rast zasebne potrošnje kljub razmeroma veliki rasti razpoložljivih prihodkov gospodinjstev.
Ugotavljajo tudi, da indikatorji gospodarskega razpoloženja kažejo nekaj slabitve rasti. K razlogom za znižanje napovedi za letos v primerjavi s pomladjo prištevajo še pričakovano upočasnjevanje rasti na glavnih slovenskih izvoznih trgih. Tveganja za slovensko rast so v očeh Bruslja predvsem zunanje narave. Na področju naložb pričakujejo krepitev predvsem na javnem področju, s povečano uporabo skladov EU.
Zaradi visokega domačega povpraševanja naj se bi uvoz povečal hitreje kot izvoz. Tako naj bi se presežek tekoče bilance s 7,5 odstotka BDP letos znižal na 6,7 odstotka čez dve leti.
V prihodnjih dveh letih naj bi rast zasebne potrošnje ostala trdna po zaslugi rasti zaposlenosti. Stopnja brezposelnosti naj bi leta 2020 znašala 5,1 odstotka.
Kljub prihodu tujih delavcev in večji udeležbi na trgu dela naj bi se krepil pritisk na rast plač. Inflacija bo letos po pričakovanjih znašala dva in prihodnje leto 2,3 odstotka. Poganjali naj bi jo rast plač in dražja energija.
Če ne bo spremenjenih politik, bodo po napovedih evropske komisije slovenske javne finance ostale v presežku (letos 0,5 in prihodnje leto 0,4 odstotka BDP). K temu naj bi pripomoglo več prihodkov od davkov in prispevkov. Konec začasnih ukrepov naj bi zvišal plače in socialne transferje.
Največje tveganje glede napovedi za javne finance izhajajo iz pritiskov na plače in socialne transferje. »Izvajanje ukrepov, napovedanih v koalicijski pogodbi nove vlade, utegnejo voditi k nadaljnji fiskalni ekspanziji,« je ugotovila evropska komisija.
A javnofinančni položaj Slovenije naj bi se vsekakor poslabšal v strukturnem smislu (če se odmislijo konjunkturni in enkratni dejavniki). Strukturni primanjkljaj naj bi se letos povečal za okoli 0,5 odstotka BDP in v prihodnji letih se bo še povečeval. Takšna gibanja v očeh Bruslja kažejo na prociklično fiskalno politiko.
Javni dolg se bo s 74,1 odstotka BDP leta 2020 z 62,6 odstotka približal 60-odstotni maastrichtski meji.
Tudi v celotnem območju z evrom naj bi se rast rahlo ohlajala – z lanskih 2,4 na 1,9 odstotka prihodnje leto. To v evropski komisiji opisujejo kot »trdno, a manj dinamično rast sredi velike negotovosti«. V Nemčiji naj bi rast letos znašala 1,7 odstotka in prihodnje leto se bo po napovedi okrepila za 0,1 odstotne točke.
Med tveganji je, denimo, pregrevanje gospodarstva v ZDA, ki bi lahko sprožilo hitrejše zvišanje obresti, kot je bilo pričakovano. To bi med drugim imelo negativen učinek na hitro rastoča gospodarstva z dolgovi v dolarjih in povzročalo napetosti na finančnih trgih. Tveganje so tudi ameriške trgovinske napetosti s Kitajsko.
Glede notranjih tveganj v EU opozarjajo na vzdržnost javnih financ v visoko zadolženih članicah, kar bi se lahko prelilo v banke in gospodarstvo. Ostajajo tudi tveganja, povezana z brexitom.
Za letošnje leto napovedujejo rast v višini 4,3 odstotka ali 0,4 odstotne točke manj, kot so napovedovali spomladi. V območju z evrom bosta višjo rast imeli Irska in Malta, v celotni EU pa še Poljska. Za prihodnje leto napoveduje rast v višini 3,3 odstotka in za leto 2020 tri odstotke. Lani je rast znašala 4,9 odstotka.
V prvi polovici leta se bo nadaljevala rast naložb in izvoza. Bruseljski analitiki sicer ugotavljajo nekoliko počasnejšo rast zasebne potrošnje kljub razmeroma veliki rasti razpoložljivih prihodkov gospodinjstev.
Ugotavljajo tudi, da indikatorji gospodarskega razpoloženja kažejo nekaj slabitve rasti. K razlogom za znižanje napovedi za letos v primerjavi s pomladjo prištevajo še pričakovano upočasnjevanje rasti na glavnih slovenskih izvoznih trgih. Tveganja za slovensko rast so v očeh Bruslja predvsem zunanje narave. Na področju naložb pričakujejo krepitev predvsem na javnem področju, s povečano uporabo skladov EU.
Krepitev pritiska na rast plač
Zaradi visokega domačega povpraševanja naj se bi uvoz povečal hitreje kot izvoz. Tako naj bi se presežek tekoče bilance s 7,5 odstotka BDP letos znižal na 6,7 odstotka čez dve leti.
V prihodnjih dveh letih naj bi rast zasebne potrošnje ostala trdna po zaslugi rasti zaposlenosti. Stopnja brezposelnosti naj bi leta 2020 znašala 5,1 odstotka.
Kljub prihodu tujih delavcev in večji udeležbi na trgu dela naj bi se krepil pritisk na rast plač. Inflacija bo letos po pričakovanjih znašala dva in prihodnje leto 2,3 odstotka. Poganjali naj bi jo rast plač in dražja energija.
Zaradi večjega domačega povpraševanja se bo uvoz povečal hitreje kot izvoz. FOTO: Jure Eržen
Če ne bo spremenjenih politik, bodo po napovedih evropske komisije slovenske javne finance ostale v presežku (letos 0,5 in prihodnje leto 0,4 odstotka BDP). K temu naj bi pripomoglo več prihodkov od davkov in prispevkov. Konec začasnih ukrepov naj bi zvišal plače in socialne transferje.
Slabši javnofinančni položaj
Največje tveganje glede napovedi za javne finance izhajajo iz pritiskov na plače in socialne transferje. »Izvajanje ukrepov, napovedanih v koalicijski pogodbi nove vlade, utegnejo voditi k nadaljnji fiskalni ekspanziji,« je ugotovila evropska komisija.
A javnofinančni položaj Slovenije naj bi se vsekakor poslabšal v strukturnem smislu (če se odmislijo konjunkturni in enkratni dejavniki). Strukturni primanjkljaj naj bi se letos povečal za okoli 0,5 odstotka BDP in v prihodnji letih se bo še povečeval. Takšna gibanja v očeh Bruslja kažejo na prociklično fiskalno politiko.
Javni dolg se bo s 74,1 odstotka BDP leta 2020 z 62,6 odstotka približal 60-odstotni maastrichtski meji.
Tudi v celotnem območju z evrom naj bi se rast rahlo ohlajala – z lanskih 2,4 na 1,9 odstotka prihodnje leto. To v evropski komisiji opisujejo kot »trdno, a manj dinamično rast sredi velike negotovosti«. V Nemčiji naj bi rast letos znašala 1,7 odstotka in prihodnje leto se bo po napovedi okrepila za 0,1 odstotne točke.
Med tveganji je, denimo, pregrevanje gospodarstva v ZDA, ki bi lahko sprožilo hitrejše zvišanje obresti, kot je bilo pričakovano. To bi med drugim imelo negativen učinek na hitro rastoča gospodarstva z dolgovi v dolarjih in povzročalo napetosti na finančnih trgih. Tveganje so tudi ameriške trgovinske napetosti s Kitajsko.
Glede notranjih tveganj v EU opozarjajo na vzdržnost javnih financ v visoko zadolženih članicah, kar bi se lahko prelilo v banke in gospodarstvo. Ostajajo tudi tveganja, povezana z brexitom.
