Bruselj ostro proti selitvi veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem

Evropska komisija se je odzvala na napoved, da bi Slovenija lahko preselila veleposlaništvo v Jeruzalem.

Galerija

EU ostaja trdno zavezana pogajanjem in izvedljivi rešitvi dveh držav v skladu z mednarodnim pravom. FOTO: Črt Piksi

Peter Žerjavič

29. 6. 2026 | 13:00

29. 6. 2026 | 16:19

3:10

A+A-Deli

Spremljajte Delo kot prednostni vir na Googlu

V Bruslju nasprotujejo selitvi veleposlaništev iz Tel Aviva v Jeruzalem. »EU in njene države članice bodo še naprej spoštovale mednarodno soglasje o Jeruzalemu,« so v evropski komisiji komentirali napovedi, da bi Slovenija utegnila preseliti veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem.

Ko se prijatelji Izraela vrnejo na oblast

V Bruslju se med drugim sklicujejo na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov 478 iz leta 1980, ki je pozvala države, naj umaknejo svoje diplomatske misije iz Jeruzalema. Takšna drža naj bi veljala do končne rešitve statusa Jeruzalema.

Dolgoletno stališče EU glede Izraela in konflikta je, »da ostajamo trdno zavezani pogajanjem in izvedljivi rešitvi dveh držav, ki temelji na mednarodnih merilih in mednarodnem pravu«.

Podobna vprašanja so se pojavila že pred tremi leti, ko se je omenjala namera Madžarske, da bi preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. V skladu z mednarodnim dogovorom ima sicer velika večina držav predstavništva v Izraelu v Tel Avivu. V Jeruzalemu ga ima poleg ZDA le še nekaj držav, med katerimi pa ni nobene članice EU.

Ženske v Gazi so se organizirale in zahtevale: »Prinesite nam te preklete vložke!«

Ko se je leta 2020 razpravljalo o nameri Kosova in Srbije o odprtju veleposlaništev v Jeruzalemu, je tedanji visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell zatrdil, da »vsi koraki, ki bi lahko postavili v negotovost skupno stališče EU o Jeruzalemu, povzročajo resno skrb in obžalovanje«.

Medtem je nekdanji predsednik DZ Milan Brglez za STA ocenil, da bi bilo selitev slovenskega veleposlaništva v Jeruzalem mogoče razumeti kot de facto priznanje izraelske suverenosti nad Jeruzalemom. Dodal je, da mednarodno pravo zamrznitve priznanja države ne pozna.

»Morebitna selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem (...) bi bila pravno in politično bistveno težji korak, saj bi jo bilo mogoče razumeti kot de facto priznanje izraelske suverenosti nad Jeruzalemom oziroma kot priznanje posledic okupacije in nezakonitega spreminjanja statusa zasedenega ozemlja,« je povedal Brglez, ki po odhodu iz politike deluje na katedri za mednarodne odnose na FDV.

Omenjena odločitev bi bila tudi v nasprotju s »splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava, obveznostjo nepriznavanja nezakonitih stanj in ustavno vezanostjo Republike Slovenije na mednarodno pravo po 8. členu ustave«, je dodal.

Hkrati je opozoril, da selitev veleposlaništva in zamrznitev priznanja Palestine, ki ju je v intervjuju za izraelski časnik Israel Hayom napovedal premier Janez Janša, nista ne enako problematična ne enako jasna ukrepa, saj mednarodno pravo zamrznitve priznanja države ne pozna.