Bruselj Sloveniji: Več informacij glede proračuna
Pod drobnogledom visoki izdatki in strukturni primanjkljaj.
Odpri galerijo
V Bruslju pričakujejo slovenske odgovore do ponedeljeka FOTO: Reuters
Bruselj - V evropski komisiji očitno niso najbolj zadovoljni z osnutkom slovenskega proračuna za leto 2019, ki so ga prejeli prejšnji teden.
V odgovoru, poslanem na slovensko ministrstvo za finance, sicer ugotavljajo, da je Slovenija lani imela presežek v višini 0,8 odstotka BDP. Letos naj bi znašel 0,6 odstotka. Tako se bo po zaslugi pozitivnega gospodarskega cikla delež javnega dolga v BDP predvidoma znižal na 66 odstotkov.
Po drugi strani pa ugotavljajo,da se nominalni izdatki zvišali za 4,5 odstotka BDP, kar je za 1,4 odstotne točke več od zgornje meje zvišanje, ki je bila priporočena. Tudi gibanja strukturnega primanjkljaj (v njem se ne upoštevajo ciklični dejavniki) so kočljiva. Strukturni položaj naj bi se poslabšal 0,7 odstotka BDP. V EU je bilo sicer lani priporočeno Sloveniji strukturno izboljšanje v višini 0,65 odstotka BDP.
Zaradi tega Bruselj od Slovenije pričakujejo nadaljnje informacije glede sestave strukturnega napora in gibanj izdatkov. Tako bi lahko ugotovili, »kako bi se lahko ognili znatnemu odstopanju od priporočenih fiskalnih prilagajanj.
Odgovore Slovenije pričakujejo do ponedeljka, da bi lahko pripravili končno oceno proračuna.
Evropska komisija je načrte članic evra sicer ocenjevala novembra. Zaradi nove vlade je Slovenija lahko poslala nove načrte pozneje. Glede na vse, kar so jeseni imeli v Bruslju, so pozvali Slovenijo, naj sprejeme vse potrebne ukrepe za uskladitev proračunskih načrtov s pravili pakta stabilnosti in rasti.
V oceni proračunov članic z evrom je Slovenija bila v skupini petih članic, ki imajo proračunske načrte s tveganjem odstopanja od proračunskih pravil. Druge štiri države so Belgija, Francija, Portugalska in Španija. Slabšo oceno je imela Italija, ki je bila s svojimi proračunskimi načrti že tako obravnavana kot najbolj razvpita kršiteljica pravil in proti kateri je bil sprožen poseben postopek.
V odgovoru, poslanem na slovensko ministrstvo za finance, sicer ugotavljajo, da je Slovenija lani imela presežek v višini 0,8 odstotka BDP. Letos naj bi znašel 0,6 odstotka. Tako se bo po zaslugi pozitivnega gospodarskega cikla delež javnega dolga v BDP predvidoma znižal na 66 odstotkov.
Po drugi strani pa ugotavljajo,da se nominalni izdatki zvišali za 4,5 odstotka BDP, kar je za 1,4 odstotne točke več od zgornje meje zvišanje, ki je bila priporočena. Tudi gibanja strukturnega primanjkljaj (v njem se ne upoštevajo ciklični dejavniki) so kočljiva. Strukturni položaj naj bi se poslabšal 0,7 odstotka BDP. V EU je bilo sicer lani priporočeno Sloveniji strukturno izboljšanje v višini 0,65 odstotka BDP.
Zaradi tega Bruselj od Slovenije pričakujejo nadaljnje informacije glede sestave strukturnega napora in gibanj izdatkov. Tako bi lahko ugotovili, »kako bi se lahko ognili znatnemu odstopanju od priporočenih fiskalnih prilagajanj.
Odgovore Slovenije pričakujejo do ponedeljka, da bi lahko pripravili končno oceno proračuna.
Že novembra nekaj kritik
Evropska komisija je načrte članic evra sicer ocenjevala novembra. Zaradi nove vlade je Slovenija lahko poslala nove načrte pozneje. Glede na vse, kar so jeseni imeli v Bruslju, so pozvali Slovenijo, naj sprejeme vse potrebne ukrepe za uskladitev proračunskih načrtov s pravili pakta stabilnosti in rasti.
V oceni proračunov članic z evrom je Slovenija bila v skupini petih članic, ki imajo proračunske načrte s tveganjem odstopanja od proračunskih pravil. Druge štiri države so Belgija, Francija, Portugalska in Španija. Slabšo oceno je imela Italija, ki je bila s svojimi proračunskimi načrti že tako obravnavana kot najbolj razvpita kršiteljica pravil in proti kateri je bil sprožen poseben postopek.
