Bruselj za polovico zmanjšal napoved gospodarske rasti za Slovenijo

Evropska komisija je za polovico znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo letos, in sicer na odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), kar je manj od predvidenega povprečja Evropske unije. Evropsko gospodarsko naj bi se letos razširilo za 1,4 odstotka BDP.

Carine za zaščito gospodarstva? Analize kažejo nasprotno

Izvršni organ Evropske unije je državi še spomladi napovedal dvoodstotno letošnjo rast BDP. Iz jesenske gospodarske napovedi komisije je razvidno, da se bo rast BDP predvidoma povečala v prihodnjem letu, in sicer na 2,4 odstotka. Podobno rast, 2,6 odstotka, v komisiji napovedujejo tudi za leto 2027.

Gospodarska rast v tretjem četrtletju znašala 1,7 odstotka

Jesenska gospodarska napoved opozarja tudi na velike pritiske pri javnofinančnih izdatkih. Letos naj bi se primanjkljaj splošne države povečal na 2,2 odstotka BDP, kar po navedbah komisije odraža trajno povečanje tekočih izdatkov in ciklično upočasnitev prihodkov.

Brezposelnost nizka, inflacija visoka

V Bruslju pričakujejo, da bo zaposlenost stabilna in stopnja brezposelnosti nizka, inflacija pa bo ostala visoka. »Po lanskem upadu na dva odstotka se je inflacija v tretjem četrtletju 2025 pospešila na 2,9 odstotka in naj bi letos v povprečju znašala 2,5 odstotka. Ta rast je predvsem posledica višje inflacije pri cenah hrane in storitvah ter energetske inflacije, za katere se pričakuje, da bodo vztrajale v obdobju napovedi, čeprav z določenim umirjanjem. Inflacija naj bi prihodnje leto v povprečju znašala 2,4 odstotka in v letu 2027 2,2 odstotka,« piše v napovedi komisije.

Pričakujejo tudi, da bosta v drugi polovici leta zasebna in javna potrošnja v Sloveniji še naprej naraščali. Obvezna božičnica za vse zaposlene naj bi še dodatno podprla potrošnjo. Tudi naložbe se bodo spet povečale po zaslugi boljših pogojev povpraševanja in manjših zunanjih negotovosti. K večjim javnim naložbam bodo pripomogla nadaljnja vlaganja v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

Po bruseljski oceni se bo javnofinančni primanjkljaj letos zvišal na 2,2 odstotka BDP, predvsem zaradi stalne rasti tekočih izdatkov in cikličnega upočasnjevanja prihodkov. Ukrepi za nove prihodke, ki vključujejo prispevek za dolgotrajno nego in višji davek na izpuste CO₂, ne odtehtajo višjega stroška plač v javnem sektorju in višjih socialnih transferjev.

Po analizi evropske komisije se bodo zaradi obvezne božičnice proračunski izdatki zvišali za 0,2 odstotka BDP, prihodki pa se bodo za 0,2 odstotka BDP. Za učinek božičnice na javne finance prihodnje leto pa so napovedi menda še nepredvidljive. Leta 2026 in 2027 naj bi se primanjkljaj zvišal na 2,3 in 2,5 odstotka. Tudi strukturni primanjkljaj bo čez dve leti že pri treh odstotkih BDP.

Javni dolg bo s 65,2 odstotka letos (v prihodnjih dveh letih se bo počasi zniževal) pod povprečjem, a od držav, ki so v EU vstopile od leta 2004, ima višjega le Madžarska.

Umar: Zaposlenost se zmanjšuje, kar vpliva na potrošnjo

Kot pojasnjujejo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), se je slovensko gospodarstvo v tretjem četrtletju sicer okrepilo, vendar rast ostaja omejena. Glavni vzroki so medletni upad izvoza, zlasti na trgih zunaj EU, ter negativen prispevek menjave s tujino, saj se je hkrati povečal uvoz. Poleg tega se zaposlenost postopoma zmanjšuje, kar lahko vpliva na potrošnjo in produktivnost, rast zasebne potrošnje pa se po močnem drugem četrtletju umirja. K rasti trenutno najbolj prispevajo gradbena aktivnost, zlasti infrastrukturni projekti, okrevanje dela industrije ter stabilna državna potrošnja v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu, so poudarili v Umarju.