Bruseljska izjema za hrvaški teran na sodnem tnalu

Glavno vprašanje v razpravi je bilo, ali je evropska komisija pravilno uporabila svoja pooblastila in razvpito delegirano uredbo uveljavila za nazaj.

Objavljeno
03. december 2019 12.15
Posodobljeno
03. december 2019 14.23
Ali lahko na Hrvaškem uporabljajo ime teran za sorto trte, bo na koncu odločilo sodišče. FOTO: Leon Vidic/Delo
Luxembourg – Na splošnem sodišču EU je približno tri ure potekala obravnava slovenske tožbe proti evropski komisiji glede izjeme za Hrvaško, ki tamkajšnjim vinarjem dopušča uporabo imena teran kot sorte trte.

Bistvo razprave je zadevalo pravilnost postopkov, s katerimi je evropska komisija omogočila sprejetje izjeme s posebno delegirano uredbo, ki jo Slovenija razume kot nesprejemljivo.

Državna odvetnica Verena Klemenc, ki je zastopala Slovenijo, je opozarjala, da izjema od pravila, da se ime vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla, ne bi smelo uporabljati za označevanje proizvodov, ne bi smela biti samodejna. Nasploh je bila proti razlagam Bruslja, da so hrvaškim vinarjem morali omogočiti izjemo.



Dopuščeno izjemo pa bi po logiki pravil morala evropska komisija zagotoviti takoj, in ne šele štiri leta po hrvaškem vstopu, je poudarjala Klemenčeva. Poleg tega je Slovenija opozarjala, da uredba, na katero se sklicuje evropska komisija, velja šele od 1. januarja 2014, Bruselj pa ureja vprašanje za pol leta nazaj, od 1. julija 2013, ko je Hrvaška postala članica.


Dovoljena retroaktivnost?


Zastopnica evropske komisije Barbara Rous je pojasnjevala, da takšne rešitve lahko veljajo za nazaj, če se doseže cilj: uporaba obstoječih praks označevanja in legitimna pričakovanja proizvajalcev. Pojasnila je, da so tudi prejšnje ureditve dopuščale takšne izjeme. Takšna retroaktivnost pri vstopu članic je po njenih razlagah povsem običajna.

Po njenih besedah je praksa označevanja terana obstajala na obeh straneh tako v času Jugoslavije kot tudi po osamosvojitvi obeh držav. Oporekala je tudi trditvam Ljubljane, da slovenska stran pred hrvaškim vstopom sploh ni bila seznanjena z zahtevo po izjemi. Da je bila delegirana uredba z izjemo sprejeta šele nekaj let po vstopu, je utemeljevala s pričakovanjem Bruslja, da bosta strani sklenili sporazum.

Po besedah Rousove je slovensko vino teran zaščiteno bolj kot kdaj prej. Če pa bi Sloveniji uspelo izpodbiti delegirano uredbo o izjemi, bi bili oškodovani hrvaški proizvajalci.


Istrski in kraški teran


Hrvaška agentka Gordana Vidović Mesarek je opozorila sodišče, da je bil v Sloveniji v preteklosti teran vedno povezan z imenom Kras in je bil šele na koncu zaščiten zgolj kot teran. Navedla je tudi, da sta istrski in kraški teran 500 let soobstajala drug ob drugem. Na Hrvaškem je bil, denimo, motovunski teran.     

Sodnica poročevalka, Latvijka Inga Reine, je postavljala zapletena vprašanja obema stranema in ni kazala veliko zadovoljstva z odgovori, saj je ves čas zahtevala bolj podrobna pojasnila. Tako je zahtevala od predstavnice evropske komisije, naj bolje utemelji, zakaj je lahko uveljavila pravilo za nazaj. Hrvaško stran pa je povsem konkretno spraševala, s katere trgatve je bilo vino z letnikom 2012.

Sodbo je pričakovati prihodnje leto.