Bruseljska zaušnica Golobovemu proračunu

Evropska komisija je v oceni proračunskega načrta Slovenije za leto 2026 ugotovila, da obstaja tveganje njegove neskladnosti s pravili EU. Enako je ocenila proračunske načrte Hrvaške, Litve in Španije. Resnejša proračunska tveganja obstajajo na Malti in Nizozemskem.

Ugotovitev o tveganju temelji na oceni, ali se država članica po novih fiskalnih pravilih giblje v okviru začrtane meje rasti neto odhodkov. Slovenijo in druge države, v katerih obstaja tveganje neskladnosti, so pozvali, naj v skladu s svojimi proračunskimi postopki sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti fiskalne politike v letu 2026 s priporočili sveta EU.

Upoštevali so tudi stroške božičnice

Svet EU je za Slovenijo priporočil rast neto odhodkov pri zgornji meji 5,6 odstotka za letos in 4,4 odstotka za prihodnje leto. Po napovedih Bruslja bo rast znatno višja, 8,1 oziroma 5,7 odstotka. To odstopanje bi prihodnje leto skupaj znašalo 0,8 odstotka BDP. Ob upoštevanju odstopne klavzule za vlaganja v obrambo se odstopanje zniža na 0,2 odstotka BDP.

Čeprav je bil zakon o božičnici sprejet po predložitvi proračunskega načrta Bruslju, so njegovi učinki na javne finance že upoštevani, V analizi sicer navajajo, da je evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi ocenila, da bo božičnica za zaposlene v javnem sektorju letos zvišala odhodke za 0,2 odstotka BDP, za enak delež pa bodo manjši tudi prihodki.

Po prvih razlagah je sprejetje božičnice povzročilo, da se je Slovenija znašla med državami s tveganjem za kršitev pravil.

Poslanci so potrdili državna proračuna z novo rekordno porabo

Tudi v več državah območja z evrom, ki imajo tradicionalno težave s proračunsko luknjo, denimo Francija, Grčija in Italija, imajo proračunski načrt skladen s pravili EU. Pregled proračunskih načrtov v Bruslju opravljajo le za države območja z evrom.

Evropska komisija bo aprila odločila, ali bo na podlagi podatkov za leto 2025 sprožila postopek zaradi čezmernega primanjkljaja. Glede na danes ugotovljeno majhno odstopanje od začrtane poti, ni verjetno, da bi se vnovič znašla pod takšnim drobnogledom. 

Med državami EU, ki so že v postopku zaradi čezmernih primanjkljajev, so Avstrija, Belgija, Francija, Italija, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Po novem se jim bo pridružila še Finska. Cilj tega postopka je, da države EU zmanjšajo čezmerni primanjkljaj oziroma dolg.