Čakalne dobe bodo poletele v nebo
Seja Koordinacije zdravniških organizacij: Aktualno zdravstveno dogajanje ob prehajanju epidemije COVID - 19 iz akutne v subakutno fazo.
Odpri galerijo
Radko Komadina, vodja Koordinacije zdravniških organizacij je izrazil skrb nad prihajajočimi razmerami v zdravstvu, in hkrati dodal, da so lahko le te svojevrsten izziv za uvedbo nujnih sprememb.
Na Koordinaciji zdravniških organizacij (KZO) so ugotovili, da epidemije še ni konec, da pa je vmesni rezultat dober. Skrbi jih, da bo zdaj situacija v zdravstvu mnogo hujša kot pred razglasitvijo epidemije. Zaradi vseh zaščitnih ukrepov bo namreč manjša realizacija storitev, čakalne dobe bodo po besedah Radka Komadine, predsednika Slovenskega zdravniškega društva, odletele v nebo.
Glavni strokovni svet zdravniškega društva je sklenil, da je standarde in normative iz Modre knjižice nesmiselno uporabljati. Pretok dela se bo namreč drastično zmanjšal. Zasilnih postelj na bolniških oddelkih ne bo smelo biti, zato se določene obravnave že odpovedujejo oziroma prestavljajo.
Komadina je izpostavil, da soočanje s covidom-19 lahko pomeni nov vzgon za nujno potrebne spremembe.
»Epidemija je razgalila vse slabosti na katere smo zdravniki dolgo opozarjali,« je dejal Igor Dovnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.
Predstavniki Zdravniških organizacij menijo, da nas bodo zdaj tepli grehi iz preteklosti, ko nismo dovolj vlagali v opreme, prostore ipd.. Zaradi vseh primanjkljajev se bo zdaj na zdravstvenem področju zahtevnost dela le poviševala.
Zdravniki v KZO zahtevajo, da vlada sprejme reorganizacijo (vseh ali vsaj nekaterih) domov starejših občanov v socialno zdravstvene zavode.
Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je izpostavila, da med obolelimi za covidom prevladujejo oskrbovanci omenjenih domov in zdravstveno osebje, pri čemer bi bilo treba natančno analizirati, zakaj je pri slednjih prišlo do okužb. Šele tedaj bo jasen odgovor na vprašanje, če so se nemara okužili tudi zaradi pomanjkanja varovalne opreme?
Zalog osebne varovalne opreme, ki mora biti dovolj dobra, bi moralo biti za delo v zdravstvu na zalogi vsaj za tri mesece, je dejala Čebašek Travnikova.
Opozorila je, da je bila pri dodeljevanju opreme država popolnoma mečehovska do čistih zasebnikov, saj so si jo morali priskrbeti povsem sami. Tudi ostale zdravstvene ustanove in koncesionarji je iz državnih rezerv niso dobili zadostne količine. Tisti, ki so jo, bodo finančno situacijo lažje prebrodili kot tisti, ki so jo morali dokupiti sami, je predsednica zbornice opozorila na nastale razlike. Dodala je, da ni znano, kako so te razlike nastajale, saj na njihova vprašanja o kriterijih dodeljevanja opreme Zdravniška zbornica še ni dobila odgovorov.
Prepoznati je treba tudi strošek varovalne opreme, vključno z vsemi drugimi stroški, kot so na primer razkužila. Brez opreme v prihodnje delo v ambulantah ni mogoče, gre za objektiven strošek, ki ga bo treba zajeti v ceno storitve, so prepričani v KZO.
Zagotovila, da bodo javni zavodi in kocensionarji stroške opreme dobile povrnjene ni. »Zaveza k povrnitvi stroškov bi morala biti sprejeta v splošnem dogovoru, ki pa za leto 2020 še ni sprejet, je opozoril Dovnik.
Na vlado so zato že naslovili zahtevo, kaj bi se moralo - zaradi trenutne situacije, upoštevati pri sprejemanju končne odločitve o splošnem dogovoru. Med drugim: financiranje po dvanajstinah, spremenjene časovne normative, dvig vrednosti točke, vključitev vseh razpoložljivih zdravstvenih resursov v delo in njihovo financiranje, spremembe pri napotitvah.
Glavni strokovni svet zdravniškega društva je sklenil, da je standarde in normative iz Modre knjižice nesmiselno uporabljati. Pretok dela se bo namreč drastično zmanjšal. Zasilnih postelj na bolniških oddelkih ne bo smelo biti, zato se določene obravnave že odpovedujejo oziroma prestavljajo.
Komadina je izpostavil, da soočanje s covidom-19 lahko pomeni nov vzgon za nujno potrebne spremembe.
»Epidemija je razgalila vse slabosti na katere smo zdravniki dolgo opozarjali,« je dejal Igor Dovnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.
Predstavniki Zdravniških organizacij menijo, da nas bodo zdaj tepli grehi iz preteklosti, ko nismo dovolj vlagali v opreme, prostore ipd.. Zaradi vseh primanjkljajev se bo zdaj na zdravstvenem področju zahtevnost dela le poviševala.
Zdravniki v KZO zahtevajo, da vlada sprejme reorganizacijo (vseh ali vsaj nekaterih) domov starejših občanov v socialno zdravstvene zavode.
Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je izpostavila, da med obolelimi za covidom prevladujejo oskrbovanci omenjenih domov in zdravstveno osebje, pri čemer bi bilo treba natančno analizirati, zakaj je pri slednjih prišlo do okužb. Šele tedaj bo jasen odgovor na vprašanje, če so se nemara okužili tudi zaradi pomanjkanja varovalne opreme?
Zalog osebne varovalne opreme, ki mora biti dovolj dobra, bi moralo biti za delo v zdravstvu na zalogi vsaj za tri mesece, je dejala Čebašek Travnikova.
Opozorila je, da je bila pri dodeljevanju opreme država popolnoma mečehovska do čistih zasebnikov, saj so si jo morali priskrbeti povsem sami. Tudi ostale zdravstvene ustanove in koncesionarji je iz državnih rezerv niso dobili zadostne količine. Tisti, ki so jo, bodo finančno situacijo lažje prebrodili kot tisti, ki so jo morali dokupiti sami, je predsednica zbornice opozorila na nastale razlike. Dodala je, da ni znano, kako so te razlike nastajale, saj na njihova vprašanja o kriterijih dodeljevanja opreme Zdravniška zbornica še ni dobila odgovorov.
Prepoznati je treba tudi strošek varovalne opreme, vključno z vsemi drugimi stroški, kot so na primer razkužila. Brez opreme v prihodnje delo v ambulantah ni mogoče, gre za objektiven strošek, ki ga bo treba zajeti v ceno storitve, so prepričani v KZO.
Zagotovila, da bodo javni zavodi in kocensionarji stroške opreme dobile povrnjene ni. »Zaveza k povrnitvi stroškov bi morala biti sprejeta v splošnem dogovoru, ki pa za leto 2020 še ni sprejet, je opozoril Dovnik.
Na vlado so zato že naslovili zahtevo, kaj bi se moralo - zaradi trenutne situacije, upoštevati pri sprejemanju končne odločitve o splošnem dogovoru. Med drugim: financiranje po dvanajstinah, spremenjene časovne normative, dvig vrednosti točke, vključitev vseh razpoložljivih zdravstvenih resursov v delo in njihovo financiranje, spremembe pri napotitvah.
