
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Vozniški izpit ostaja ena pomembnejših prelomnic v življenju mladih, hkrati pa predstavlja vse večji finančni in organizacijski izziv. Medtem ko se stroški opravljanja izpita v zadnjih letih vztrajno zvišujejo, z ministrstva za infrastrukturo in Agencije za varnost prometa sporočajo, da so prvi učinki ukrepov za skrajševanje čakalnih dob že vidni.
Na najbolj obremenjenem območju v državi, ki vključuje Ljubljano, Domžale, Kranj in Jesenice, se je čakalna doba za pristop k praktičnemu delu vozniškega izpita v dobrem mesecu dni skrajšala za 33 odstotkov, in sicer s 96 na 64 dni. Od najdaljše zabeležene čakalne dobe 30. junija 2025, ko je znašala 135 dni, do 5. januarja 2026 se je ta skrajšala za 52 odstotkov.
Krajše čakalne dobe so rezultat optimizacije postopkov in zaposlitve novih ocenjevalcev, praktični del izpita pa je na teh lokacijah do 28. februarja 2026 mogoče opravljati tudi ob sobotah in nedeljah, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.
Izboljšave so opazili tudi drugod po Sloveniji. Najkrajša čakalna doba za praktični del izpita je trenutno v Mariboru in na Ptuju, kjer znaša do deset dni. Krajše so tudi čakalne dobe za teoretični del izpita – najhitreje lahko kandidati izpit opravljajo v Celju, in sicer v desetih dneh, v Krškem in Trbovljah pa je čakalna doba 17 dni. Na ministrstvu pri tem poudarjajo, da se termini sproti posodabljajo in se lahko kandidati ob sprostitvah tudi predprijavijo ter izpit opravljajo še prej od predvidenega roka.

Kljub pozitivnim premikom pri dostopnosti terminov pa ostaja finančni vidik za mnoge mlade ključen problem. Če je nekoč vozniški izpit stal okoli 600 evrov, danes stroški v večini primerov presegajo tisoč evrov. Po podatkih avtošol kandidati v povprečju opravijo približno 35 ur vožnje, v Ljubljani pa se skupna cena najpogosteje giblje med 1100 in 1500 evri, odvisno od kategorije vozila, števila ur in izbrane ponudbe.
Čeprav se del mladih zaradi krajših čakalnih dob odloča za opravljanje izpita zunaj Ljubljane, strokovnjaki opozarjajo, da je prometna realnost večjih mest zahtevnejša in da so izkušnje v takšnem okolju za bodoče voznike pomembne. Statistika sicer kaže, da je uspešnost kandidatov po regijah primerljiva, odločilna pa ostaja kakovost priprave.
Čeprav je v urbanih središčih mogoče živeti tudi brez avtomobila, se izpit za mnoge še vedno izkaže kot nepogrešljiv, bodisi zaradi dela ali študija bodisi zaradi organizacije vsakdanjega življenja.
Komentarji