Čakanje bolnikov se spet podaljšuje

Kot vsako leto tudi letos vlada zamuja z »dovoljenjem« za njihovo odpravo.
Objavljeno
21. februar 2019 09.50
Posodobljeno
21. februar 2019 09.50
Bolj kot odpravi čakalnih dob, se na ministrstvu posvečajo finančni sanaciji bolnišnic. FOTO: Delo
Ljubljana – Dodatni denar za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu lani ni bil povsem porabljen. Od 58 milijonov evrov jih je 16 ostalo. Vzrok za to je, da sta parlament in vlada sprejela pravne podlage za porabo večjega dela (35 milijonov evrov) šele sredi oktobra, pojasnjujejo v zdravstveni blagajni (ZZZS), zato ni bilo dovolj časa, da bi zdravniki lahko izvedli toliko zdravljenj.

Najbolje so se izkazali ortopedi, ki so lani opravili kar tretjino več operacij ramen in kolkov kot leto prej ter tudi več operacij kolen in hrbtenic. Ortopedske operacije so se po dolgih letih tako umaknile s prvih štirih mest operacij z največ čakajočimi. Najmanj – za četrtino manj kot leto prej – so urologi izvedli operacij na prostati.

Čakajočih bolnikov je zdaj vseh skupaj 131.000, največ – skoraj 7000 – jih čaka na ultrazvok vratnih žil. Kar tri četrtine vseh čaka nad dopustno čakalno dobo. Januarja so povprečno čakali še 12 dni dlje kot mesec prej.

ZZZS bo letos za odpravo čakalnih dob namenil 55 milijonov evrov. A dovoljenja za delo ob popoldnevih in sobotah zdravniki še niso dobili. Vlada bi morala namreč sprejeti pravno podlago za porabo denarja (najprej splošni dogovor, za dodatno odpravljanje čakalnih vrst pa še dodatni dokument), a tega še ni storila. Pač pa se je minister Samo Fakin na novo lotil sanacije bolnišnic.