Čakanje na domu podaljšano za vse panoge

Državni zbor je sprejel tretji protikoronski zakon, predlagana dopolnila opozicije ni potrdil.
Fotografija: Tretji sveženj ukrepov bo predvidoma vreden milijardo evrov. Foto Jure Eržen
Odpri galerijo
Tretji sveženj ukrepov bo predvidoma vreden milijardo evrov. Foto Jure Eržen

Ljubljana – Shema subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, podaljšanje nadomestila za čakanje na domu za en mesec za vse panoge, možnost kombinacije obeh in boni v podporo turističnemu gospodarstvu so najodmevnejši ukrepi tretjega protikoronskega paketa (PKP#3), ki ga je z 51 glasovi sprejel državni zbor in bo že v ponedeljek nadomestil ukrepe prvih dveh svežnjev, ki bosta s preklicem epidemije ugasnila.

Tretji zakon predstavlja izhodno strategijo države za preprečitev hujših posledic epidemije in pomoč gospodarstvu za čim hitrejši polni zagon. Njegov ključni cilj je ohranitev delovnih mest in podpora podjetjem, ki jim upada poslovanje, ukrepi v njem so enostavni, uporabni in vključujoči, je PKP#3 predstavil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj. V nasprotju s prvima dvema se je vlada pri pripravi tega sestala s socialnimi partnerji in naposled, na plenarni seji, deloma upoštevala tudi njihov poziv k podaljšanju ukrepa čakanja za vse panoge, a le za en mesec.

Manj posluha je imela koalicija za opozicijo – čeprav je ta vložila res dolg seznam amandmajev, so vse zavrnili. Še tistega, ki so ga na maratonski, 17 ur trajajoči seji matičnega parlamentarnega odbora sprejeli, so v končnem branju povozili – zadeval je vrednotnice za organizatorje prireditev. Opozicija je predlagala, da bi vrednotnice veljale za koncertne, športne in kulturne prireditve, obveljalo je stališče koalicije, da bodo le za športne.


 

Shema skrajšanega delovnega časa


Delno subvencioniranje krajšega polnega delovnega časa, ki je nosilni ukrep tretjega svežnja, bo veljalo od 1. junija do 31. decembra. Izkušnje Nemčije in Avstrije, med drugimi, kažejo, da je to ukrep, ki ga gospodarstvo ob postopnem, počasnejšem zagonu potrebuje, je zagotovil Cigler Kralj. Delodajalec, ki ocenjuje, da najmanj desetim odstotkom zaposlenih ne more zagotoviti najmanj 90 odstotkov dela, bo lahko skrajšani delovni čas odredil delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Država bo krila nadomestilo v višini 80 odstotkov vrednosti izplačanega nadomestila plače za pet do 20 ur na teden oziroma najmanj 112 evrov in največ 448 evrov na delavca na mesec.

Zaposleni s plačo 1000 evrov neto bo za štiri ure dela prejel 500 evrov plačila delodajalca in 400 evrov nadomestila, torej skupaj 900 evrov delno subvencionirane plače.

Janez Cigler Kralj. Foto Voranc Vogel
Janez Cigler Kralj. Foto Voranc Vogel

 

Nadomestilo za čakanje na delo


Podaljšanje državnega kritja nadomestila za začasno čakanje na delo do konca junija je bilo v prvotnem besedilu PKP#3 mišljeno samo za turizem in gostinstvo, z amandmajem koalicije pa so ga razširili na vse gospodarske panoge, s čimer so deloma uslišali pobude tako delodajalcev kot sindikatov. V številnih panogah vlado še naprej pozivajo, naj prispeva za čakanje na delo do konca avgusta.

Pravico do delnega nadomestila plače za čakanje bo lahko uveljavljal vsak delodajalec, ki so mu v primerjavi z letom 2019 prihodki upadli za deset odstotkov in zaposlenim ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije. Izjeme so posredni in neposredni proračunski uporabniki ter delodajalci v finančni in zavarovalniški dejavnosti, upravičene pa bodo tudi humanitarne in invalidske organizacije. Bo pa za ta mesec nadomestilo manj ugodno, kot je bilo doslej – država bo krila 80 odstotkov plače, a ne več kot 892 evrov bruto, kolikor znaša najvišje nadomestilo za brezposelnost.

Delavec se lahko v času, ko je na čakanju, na delo vrne do sedem dni na mesec. Po novem pa naj bi lahko delodajalec za del zaposlenih odredil čakanje na delo, za del pa skrajšani delovni čas.
 

Pri minimalni plači da več čakanje kot polovični delovnik


Pri subvenciji skrajšanega delovnega časa ni določena spodnja meja plačila. Če bo prejemnik minimalne plače, ki je 700 evrov neto, delal štiri ure, bo dobil 350 ur plačila delodajalca in 280 ur nadomestila, torej skupaj 630 evrov. Ministrovo pojasnilo je bilo, da je prav, da je razlika med tistimi, ki delajo polni delovni čas, in tistimi, ki skrajšanega.

A po drugi strani je pri nadomestilu delavcem na začasnem čakanju na delo varovalka, da ne sme biti nižje od minimalne plače, ki je zdaj 700 evrov. Torej bo prejemnik minimalne plače dobil več, če mu bo delodajalec odredil čakanje, kot če bo delal po štiri ure.


 

Turistični boni


Glavni ukrep za spodbujanje turizma so turistični boni; te bodo dobili vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca, in sicer polnoletni 200 evrov, mladoletni pa 50 evrov. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc ocenjuje, da bo unovčenih od 50 do 70 odstotkov bonov.

Turizem. Foto Leon Vidic/Delo
Turizem. Foto Leon Vidic/Delo


Vavčerji so prenosljivi med sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena, torej med starši in otroki ter starimi starši in vnuki pa tudi med zakonci in zunajzakonskimi partnerji. Boni se bodo lahko unovčili za nastanitev ali nastanitev z zajtrkom v hotelih, počitniških domovih, na turističnih kmetijah, v zasebnih sobah,

planinskih domovih, avtokampih do konca leta. Vlada ni prisluhnila pozivom, naj razširijo njihovo namembnost. Zajc je pojasnil, da bi tako lahko nastalo več zlorab, podaljšal bi se tudi čas za uveljavitev ukrepa.

Koalicija je v proceduro vložila dopolnilo, s katerim briše določbo, da se bon unovči od začetka veljavnosti zakona. Unovčenje bonov je namreč odvisno od vzpostavitve informacijskega sistema pri finančni upravi. Podrobnejša pravila o unovčevanju bonov bo vlada zapisala v uredbi. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je včeraj napovedal, da je uredba že skoraj pripravljena, tako da bo bone mogoče začeti uporabljati zelo kmalu po uveljavitvi zakona.

Zdravko Počivalšek. Foto Voranc Vogel
Zdravko Počivalšek. Foto Voranc Vogel

 

Likvidnost


Zakon prinaša tudi nekatere likvidnostne ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki bodo ponujeni na razpisih. Zagotovili se bodo tudi hitri in ugodni likvidnostni krediti slovenskega podjetniškega sklada in slovenskega regionalnega razvojnega sklada. Tako bomo lahko podprli okoli 900 podjetij, je včeraj pojasnil Janez Cigler Kralj. Dodatno se namenja denar žičničarjem in prevoznikom.
 

Gradnja in okolje


Tretji sveženj podaljšuje ukrepe iz prvega protikoronskega paketa, ki se nanašajo na gradnjo objektov do konca prihodnjega leta. Gre za ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj, med drugim dovoljuje gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, a na odgovornost izvajalca. Te določbe omejujejo tudi sodelovanje nevladnih organizacij v teh postopkih. Okoljevarstveniki so te določbe že kritizirali, češ da vlada omogoča projekte, ki ogrožajo okolje.
 

Pomembni projekti


Državni zbor je sprejel tudi zakon o odpravi ovir pri izvedbi pomembnih investicij. Namen zakona je zagotoviti hitrejše in usklajene postopke na ministrstvu za okolje ter spodbuditi gradnjo pomembnih projektov, denimo tretje razvojne osi, železniških projektov, hidroelektrarne Mokrice, najemnih stanovanj in tako dalje. Vlada bo seznam projektov predvidoma potrdila prihodnji teden. Javni naročniki gradenj pomembnih projektov bodo morali upoštevati smernice evropske komisije, ki dovoljujejo izločitev nelojalne konkurence iz Kitajske in Turčije.

Komentarji: