Čakanje na dovoljenje zavrlo sanacijo strupov
Leto po državnem naročilu za predelavo nevarnih z gradbišča železniške tovorne postaje Celje izbrani izvajalec še čaka na zeleno luč države
Odpri galerijo
Vlaki v smeri proti Pragerskemu že več kot dve leti vozijo mimo deponije nevarnih odpadkov z železniškega gradbišča v celjskem Čretu. FOTO: Brane Piano
Celje – Februarja 2017 so se Celjani začeli pritoževati zaradi neznosnega smradu z gradbišča modernizacije celjske tovorne železniške postaje v Čretu med železniško progo in Kidričevo cesto. Civilne iniciative Celja so opozorile, da gre za nevarne odpadke in katranske jame, ki so nastale pred leti, ko je celjska industrija tja navažala odpadke in tudi med sedanjo menjavo spodnjega nasipa železniških tirov.
Analize so potrdile, da gre za nevarne izkope, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) pa je kot investitor javno naročilo za predelavo odpadkov lani oddala podjetju Stonex geotehnologije iz Šentjurja. Gradbišče so prevzeli 1. avgusta lani, a predelava odpadka se še ni začela. Kje se zatika?
Po odkritju nevarnih odpadkov na gradbišču železnic je država kot lastnica železniške infrastrukture oziroma financerka modernizacije železniškega omrežja ravnala odgovorno. Čeprav je projektant v prej izdelanem elaboratu ravnanja z gradbenimi odpadki zapisal, da na območju železnice v Čretu ni nevarnih snovi in je agencija za okolje (Arso) izdala sklep, da za načrtovani poseg ni potrebno okoljevarstveno soglasje, so gradbeni nadzorniki februarja 2017 dela v Čretu začasno ustavili.
Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor Celje je za DRSI izdelala načrt za prekritje izkopov s ponjavami in po prejetih analizah je DRSI napovedal objavo javnega naročila za predelavo nevarnih odpadkov. V drugem poskusu so odpadke pokrili z boljšo folijo. Od takrat sta minili dve leti.
Kam s predelanim odpadkom?
Januarja 2018 so na sedežu Sektorja za železnice na DRSI v Mariboru odpirali ponudbe za predelavo nevarnih odpadkov v Celju. Tri mesece pozneje so naročilo oddali Stonexu. Ponudil je najnižjo ceno, 2,9 milijona evrov in rok 24 mesecev za predelavo 27.117 kubičnih metrov odpadkov. Vodja sektorja za železnice DRSI Dejan Jurkovič je takrat razložil, da bo Stonex zemljo predelal na lokaciji in jo tam deponiral, predelani material bodo pregledali in pridobili dovoljenja, da bi bil uporaben za nasipni material. Morda tudi za dela na slovenskih železnicah. A dela se ne začnejo.
Peter Zapušek, odgovorni vodja gradbišča Stonexa v Čretu, pravi, da je lani junija začel veljati predpis o integralnem gradbenem in okoljskem dovoljenju, ki naj bi skrajšal upravne postopke. »V našem primeru ga je podaljšal,« razlaga. Izkazalo se je, da bi material parcelo, ki je v lasti države, zvišal za 1,5 do dva metra, občina in bližnji trgovski centri pa se s tem ne strinjajo. »S predelavo dobljenega kompozita zato ne moremo pustiti na parceli, čeprav v tem primeru gradbenega dovoljenja ne bi potrebovali – šlo bi za dodatna dela na železnici. Novembra lani smo Arso zaprosili za okoljevarstveno soglasje, potem pa so nam pristojni svetovali, naj zaprosimo za integralno dovoljenje.«
Stonex ima naprave za predelavo na gradbišču postavljene že od novembra lani, dela so hoteli začeti letos marca, za svojo metodo predelave pa so slovensko tehnično soglasje dobili 13. avgusta lani, za nekoliko prilagojeno metodo pa spet 9. maja letos. Delati še ne smejo.
Dolgotrajni postopki
Na ministrstvu za okolje in prostor (Mop) priznavajo, da je Stonex za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku zaprosil že na začetku marca. Do sredine junija so od izvajalca zahtevali štiri dopolnitve in šele nato je Mop za mnenje zaprosil Arso. Direktor Stonexa Marjan Urleb je slabe volje: »Arso je imel rok za izdajo mnenja do 15. julija, a je zaprosil za podaljšanje do 1. avgusta.« Kljub temu meni, da bodo po pravnomočnosti dovoljenja odpadke lahko predelali do pogodbenega roka, torej do konca julija 2020.
Na ministrstvu za infrastrukturo, pod katerega sodi DRSI, pojasnjujejo, da se dela ne začnejo, ker izvajalec pač še nima vseh dovoljenj, da so s Stonexom prek odgovornega inženirja v stiku in ne v sporu. Od odkritja nevarnih izkopov v Čretu minevata dve leti in pol. kakor vsak poskus sanacije strupov se v Celju vleče kot jara kača. V Stonexu še vedno upajo, da bodo lahko odpadke predelali do roka.
Analize so potrdile, da gre za nevarne izkope, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) pa je kot investitor javno naročilo za predelavo odpadkov lani oddala podjetju Stonex geotehnologije iz Šentjurja. Gradbišče so prevzeli 1. avgusta lani, a predelava odpadka se še ni začela. Kje se zatika?
Po odkritju nevarnih odpadkov na gradbišču železnic je država kot lastnica železniške infrastrukture oziroma financerka modernizacije železniškega omrežja ravnala odgovorno. Čeprav je projektant v prej izdelanem elaboratu ravnanja z gradbenimi odpadki zapisal, da na območju železnice v Čretu ni nevarnih snovi in je agencija za okolje (Arso) izdala sklep, da za načrtovani poseg ni potrebno okoljevarstveno soglasje, so gradbeni nadzorniki februarja 2017 dela v Čretu začasno ustavili.
26 milijonov evrov je stala nadgradnja potniškega in tovornega dela postaje Celje. Še 2,9 milijona evrov morajo zagotoviti za sanacijo odpadkov.
Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor Celje je za DRSI izdelala načrt za prekritje izkopov s ponjavami in po prejetih analizah je DRSI napovedal objavo javnega naročila za predelavo nevarnih odpadkov. V drugem poskusu so odpadke pokrili z boljšo folijo. Od takrat sta minili dve leti.
Kam s predelanim odpadkom?
Januarja 2018 so na sedežu Sektorja za železnice na DRSI v Mariboru odpirali ponudbe za predelavo nevarnih odpadkov v Celju. Tri mesece pozneje so naročilo oddali Stonexu. Ponudil je najnižjo ceno, 2,9 milijona evrov in rok 24 mesecev za predelavo 27.117 kubičnih metrov odpadkov. Vodja sektorja za železnice DRSI Dejan Jurkovič je takrat razložil, da bo Stonex zemljo predelal na lokaciji in jo tam deponiral, predelani material bodo pregledali in pridobili dovoljenja, da bi bil uporaben za nasipni material. Morda tudi za dela na slovenskih železnicah. A dela se ne začnejo.
Metoda Stonetech
Z metodo Stonetech, ki jo je razvil Stonex, izvedejo stabilizacijo in solidifikacijo onesnažene zemljine. Nevarni odpadek zdrobijo, zmešajo z žlindro in pepelom – v tem primeru iz kurilne naprave K5 podjetja Vipap Videm Krško. S tem težke kovine v odpadku zaprejo v kristalno strukturo in stabilizirajo v kompozit oziroma trden material, ki ga je skladno s slovenskim tehničnem soglasjem mogoče uporabiti za hidravlično stabilizirane nosilne plasti cestišč in nasipov.
Z metodo Stonetech, ki jo je razvil Stonex, izvedejo stabilizacijo in solidifikacijo onesnažene zemljine. Nevarni odpadek zdrobijo, zmešajo z žlindro in pepelom – v tem primeru iz kurilne naprave K5 podjetja Vipap Videm Krško. S tem težke kovine v odpadku zaprejo v kristalno strukturo in stabilizirajo v kompozit oziroma trden material, ki ga je skladno s slovenskim tehničnem soglasjem mogoče uporabiti za hidravlično stabilizirane nosilne plasti cestišč in nasipov.
Peter Zapušek, odgovorni vodja gradbišča Stonexa v Čretu, pravi, da je lani junija začel veljati predpis o integralnem gradbenem in okoljskem dovoljenju, ki naj bi skrajšal upravne postopke. »V našem primeru ga je podaljšal,« razlaga. Izkazalo se je, da bi material parcelo, ki je v lasti države, zvišal za 1,5 do dva metra, občina in bližnji trgovski centri pa se s tem ne strinjajo. »S predelavo dobljenega kompozita zato ne moremo pustiti na parceli, čeprav v tem primeru gradbenega dovoljenja ne bi potrebovali – šlo bi za dodatna dela na železnici. Novembra lani smo Arso zaprosili za okoljevarstveno soglasje, potem pa so nam pristojni svetovali, naj zaprosimo za integralno dovoljenje.«
Stonex ima naprave za predelavo na gradbišču postavljene že od novembra lani, dela so hoteli začeti letos marca, za svojo metodo predelave pa so slovensko tehnično soglasje dobili 13. avgusta lani, za nekoliko prilagojeno metodo pa spet 9. maja letos. Delati še ne smejo.
Dolgotrajni postopki
Na ministrstvu za okolje in prostor (Mop) priznavajo, da je Stonex za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku zaprosil že na začetku marca. Do sredine junija so od izvajalca zahtevali štiri dopolnitve in šele nato je Mop za mnenje zaprosil Arso. Direktor Stonexa Marjan Urleb je slabe volje: »Arso je imel rok za izdajo mnenja do 15. julija, a je zaprosil za podaljšanje do 1. avgusta.« Kljub temu meni, da bodo po pravnomočnosti dovoljenja odpadke lahko predelali do pogodbenega roka, torej do konca julija 2020.
Na ministrstvu za infrastrukturo, pod katerega sodi DRSI, pojasnjujejo, da se dela ne začnejo, ker izvajalec pač še nima vseh dovoljenj, da so s Stonexom prek odgovornega inženirja v stiku in ne v sporu. Od odkritja nevarnih izkopov v Čretu minevata dve leti in pol. kakor vsak poskus sanacije strupov se v Celju vleče kot jara kača. V Stonexu še vedno upajo, da bodo lahko odpadke predelali do roka.
