Carpe Diem: O vzgoji mladostnikov, ki so ogledalo naše (večkrat nepravične) družbe
V sobotnem Delu vas v rubriki Carpe Diem čaka zgodba Boruta Marolta, ravnatelja logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje in pevca pank zasedbe Niet.
Odpri galerijo
Borut Marolt je ravnatelj Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec in pevec pank skupine Niet. FOTO: Blaž Samec/Delo
Gojencem zavoda pravi 'moji mulci'. Učiteljski kateder je pred letom in pol zamenjal za ravnateljsko pisarno; zdaj ima zato še več odgovornosti, a njegov odnos do mladostnikov je ostal isti. »Je pa vloga drugačna. Na koncu dneva sem jaz tisti, ki sprejema odločitve. Bo neki mladostnik, ki tudi v zavodu še naprej izvaja dejanja, ki so najmanj nezaželena, morda celo kazniva, še ostal pri nas ali bom dal predlog za strožji ukrep? Odgovornost je velika. V enem šolskem letu približno desetkrat stojim pred takšno odločitvijo.«
Vedno so težke. »Na koncu greš vase in si rečeš: 'Jaz sem na tej poziciji in od mene se pričakuje, da bom naredil, kar je prav.' Če iskreno verjameš, da bo mladostniku zgolj strožja oblika ukrepa pomagala, potem pač to storiš.«
Govoril je o družbi, ki si prizadeva za popolnost, zato vprašanje – Kje je v popolnosti prostor za »njegove« otroke ulice? Za mladostnike med 15. in 21. letom starosti, ki jim je logaški zavod zadnja postaja pred prevzgojnim domom ali zaporom? »Poskušam jim dopovedati, da je človek lahko kul, pa ni treba, da je kriminalec. To je moj način. Ni treba biti nasilen, preprodajati drogo ali se zadevati, da si kul. Dokaz za to sem jaz. (smeh) Malo v hecu in malo zares.«
Iskrenost je tisto, kar druži dve plati njegovega življenja. Poučevanje in nastopanje na odru. »Ah. Vse to je pank! Tu ni bleferstva, ne sme ga biti! Naši to zavohajo še prej kot vsi drugi otroci. Oni so z ulice, takoj zaslutijo bleferja. Pljuni resnici v oči, tako je pri nas,« pravi Borut Marolt.
Skozi ves pogovor so bili nekje v ozadju venomer prisotni tudi Niet. O razlogih za to, da so se po treh letih znova vrnili na oder, Marolt v smehu zatrdi: »Precej klišejsko je vse skupaj. Prišel je pač pravi trenutek.«
Vedno so težke. »Na koncu greš vase in si rečeš: 'Jaz sem na tej poziciji in od mene se pričakuje, da bom naredil, kar je prav.' Če iskreno verjameš, da bo mladostniku zgolj strožja oblika ukrepa pomagala, potem pač to storiš.«
Anja Intihar se je z Borutom Maroltom pogovarjala o tem, kam je družbo pripeljala permisivna vzgoja, koliko mu je pri njegovem delu pedagoga pomagalo dejstvo, da je izpostavljen glasbenik. Razkril je tudi, da so se mu v življenju nekatere stvari preprosto »zgodile«, a v isti sapi opozoril, da je zanje trdo delal. V čevlje Primoža Habiča, ki si jih je ukrojil povsem po svoji meri, pač ne stopiš mimogrede in zgolj po sreči. Boruta Marolta je v Zavodu za vzgojo in izobraževanje Logatec, kjer je zaposlen kot ravnatelj, fotografiral Blaž Samec.
Govoril je o družbi, ki si prizadeva za popolnost, zato vprašanje – Kje je v popolnosti prostor za »njegove« otroke ulice? Za mladostnike med 15. in 21. letom starosti, ki jim je logaški zavod zadnja postaja pred prevzgojnim domom ali zaporom? »Poskušam jim dopovedati, da je človek lahko kul, pa ni treba, da je kriminalec. To je moj način. Ni treba biti nasilen, preprodajati drogo ali se zadevati, da si kul. Dokaz za to sem jaz. (smeh) Malo v hecu in malo zares.«
Iskrenost je tisto, kar druži dve plati njegovega življenja. Poučevanje in nastopanje na odru. »Ah. Vse to je pank! Tu ni bleferstva, ne sme ga biti! Naši to zavohajo še prej kot vsi drugi otroci. Oni so z ulice, takoj zaslutijo bleferja. Pljuni resnici v oči, tako je pri nas,« pravi Borut Marolt.
PREBERITE TUDI OSTALE ZGODBE IZ RUBRIKE CARPE DIEM
Robert Lešnik: »Devetdeset odstotkov mojega dela gre v smeti«
Ljudje smo še vedno bistveno bolj inteligentni kot računalniki
»Čakam, da vplivni moški obrnejo hrbet kakšni priložnosti«
»Samozavesti mi ni nikdar manjkalo«
Robert Lešnik: »Devetdeset odstotkov mojega dela gre v smeti«
Ljudje smo še vedno bistveno bolj inteligentni kot računalniki
»Čakam, da vplivni moški obrnejo hrbet kakšni priložnosti«
»Samozavesti mi ni nikdar manjkalo«
Skozi ves pogovor so bili nekje v ozadju venomer prisotni tudi Niet. O razlogih za to, da so se po treh letih znova vrnili na oder, Marolt v smehu zatrdi: »Precej klišejsko je vse skupaj. Prišel je pač pravi trenutek.«
