Čas za manj strogosti in različna razvajanja
Pri babici in dedku: Na sproščene počitnice z vnuki se je dobro pripraviti, treba je postaviti tudi nekaj pravil.
Odpri galerijo
Če je le mogoče, naj otroci doma pustijo tablice, igrice in mobilne telefone ter se posvetijo druženju. FOTO Shutterstock
Odrasli smo verjetno nekoliko obremenjeni s pravljicami in zgodbami o romantičnem počitnikovanju pri babici in dedku, po možnosti na deželi. Ti spomini pa niso vedno lepi in romantični, zato je dobro, da se stari starši na počitnice z vnuki pripravijo in s svojimi otroki temeljito pogovorijo o vseh skrbeh.
»Spomini na počitnice pri babici in dedku so lahko lepi zaradi povezanosti, ki se med počitnicami dodatno okrepi, zaradi nečesa prijetnega in prijaznega, kar otroka povezuje le s starimi starši; velikokrat pa je vtis povezan z vrstniki, ki jih otroci srečajo v drugem okolju, to je dragocena izkušnja,« pravi Danica Vidmar, ki vodi Familylabove delavnice o odnosih med starši in odraslimi otroki.
Počitniški čas predpostavlja manj strogosti in različna razvajanja in popuste, kjer se znajo stari starši najbrž bolje odrezati. Zanimivost počitnikovanja pri babici in dedku pa je zelo odvisna tudi od starosti vnukov in od tega, kako »cool« se zdi vnukom bivanje pri njih, na primer na deželi, v mestu, v drugem mestu ali celo v drugi državi: »Šoloobvezni otroci najraje preživljajo počitnice z vrstniki. Starši, stari starši ali tete v bližini pa jim predstavljajo varnejši pristan, kamor se vračajo, kjer se dobi kaj za pod zob, kamor se zatečejo, če gre med vrstniki kaj narobe,« ugotavlja Vidmarjeva.
Opozarja, da je med starši in starimi starši potreben pravočasen, natančen in jasen dogovor, saj so za načrtovanje počitnic odgovorni starši. Vsi pa lahko počitnice vidijo kot priložnost za poglobitev medsebojne povezanosti in jo tudi soustvarijo. Če si stari starši počitnic z vnuki ne želijo, imajo do tega vso pravico. To morajo pravočasno in jasno povedati, čeprav mnogi za to nimajo poguma in odlašajo do zadnjega; neusklajena pričakovanja pa mnogokrat pripeljejo do nepotrebnih konfliktov, pravi Vidmarjeva: "Slaba vest ni potrebna, potrebna pa je jasna in po možnosti prijazna beseda."
Vsaka družinska situacija pa je drugačna. Nekateri stari starši s svojimi vnuki sobivajo skozi vse leto in prav gotovo ima počitniško podaljšanje tega sobivanja drugačno dinamiko kot pri tistih, ki z vnuki ne živijo vsak dan. Kot pravi Vidmarjeva, je lahko prav obvladovanje odgovornosti tisti del drugačne dinamike, ki vpliva na željo starih staršev, da bo preživeli počitnice z vnuki: "Daljše je počitnikovanje, večje so lahko te stiske. Tu gre lahko za fizične omejitve, saj so otroci počitniško razposajeni, in najbrž še kaj. Pri tem je pomemben odkrit pogovor, razumevanje in pomoč staršev, saj se za strahovi in stiskami babic in dedkov lahko skriva iskrena želja, da bi zmogli sproščeno preživljati počitniški čas z vnuki."
Predvsem pa naj stari starši na začetku skupnih počitnic postavijo jasna pravila in se o njih pogovorijo z vnuki, svetuje Vidmarjeva. Eden od teh je prav gotovo varnost otrok, pri čemer je treba otroku razložiti, zakaj želijo, da jim pove kam gre ali se od tam premakne. Pomembno je vnaprej opredeliti, kakšna so pravila na večernih sladolednih sprehodih, kjer je na stojnicah vse polno vsega, kar vabi otroške oči; pa ne cela lista pravil, ampak tri ali štiri. Če je le mogoče, naj otroci doma pustijo tablice, igrice in mobilne telefone ter se posvetijo druženju. "Mentalna priprava na skupne počitnice je naloga in odgovornost starih staršev, to vključuje tudi razumevanje, kaj njihovim vnukom predstavljajo počitnice. Če bodo sproščeni oni, se bodo pripravili, se veselili skupnega počitnikovanja in dali otrokom prostor tudi za druženje s sovrstniki, bo to za otroke najbolje in na koncu bodo zadovoljni vsi," sklene Vidmarjeva.
Profesorica dr. Manca Košir, ki pravi, da je prava waldorfska babica, saj so vsi trije vnuki hodili na Waldorfsko šolo, ki je tesno povezana s starši in starimi starši, poudarja, da je vloga babic in dedkov od nekdaj pomembna. Žal pa se danes njihova funkcija pogosto spreminja v taksi službo, po otroka v šolo ali vrtec, na različne dejavnost, vožnjo k zdravniku itd.: "K sreči lahko med vožnjo vzpostavljamo čarobne odnose, kakršni so značilni za radožive babice in vedoželjne vnuke."
Pravi, da je staršem pomagala, ko so bili otroci majhni, zdaj pa so tako veliki, da gre predvsem za radost njihovih odnosov: "Vnuki so ena od mojih temeljnih radovednosti: kaj se jim dogaja, kam jih vleče srce, v kateri državi bodo študirali, bo vnuk ostal z zaročenko in ona z njim do konca njunih dni, bo ...? Saj veste, človek postane star, ko preneha biti radoveden. Zato so vnuki zame prvovrsten pomlajevalni program! Seveda so med njimi razlike, majhni potrebujejo branje pravljic, najstniki pa pogovore o ljubezni. In predvsem poslušanje njihovih tako imenovanih 'problemov': o zoprni sošolki, o fantu, ki ni vanj zaljubljena ... Babica Manca zna poslušati in spraševati, pa tudi opazovati in spregovoriti o tem, kar vidi, občuti ...". Kot pravi, so tudi njeni vnuki odlični opazovalci, opozorili so jo že na marsikaj. Hvaležna je, da ji povedo, kar mislijo: "Ne govorimo o drugih, temveč o sebi: kako so oni, kako sem jaz, kaj se nam dogaja, kaj doživljamo ..."
»Spomini na počitnice pri babici in dedku so lahko lepi zaradi povezanosti, ki se med počitnicami dodatno okrepi, zaradi nečesa prijetnega in prijaznega, kar otroka povezuje le s starimi starši; velikokrat pa je vtis povezan z vrstniki, ki jih otroci srečajo v drugem okolju, to je dragocena izkušnja,« pravi Danica Vidmar, ki vodi Familylabove delavnice o odnosih med starši in odraslimi otroki.
Priložnost za poglobitev medsebojne povezanosti
Počitniški čas predpostavlja manj strogosti in različna razvajanja in popuste, kjer se znajo stari starši najbrž bolje odrezati. Zanimivost počitnikovanja pri babici in dedku pa je zelo odvisna tudi od starosti vnukov in od tega, kako »cool« se zdi vnukom bivanje pri njih, na primer na deželi, v mestu, v drugem mestu ali celo v drugi državi: »Šoloobvezni otroci najraje preživljajo počitnice z vrstniki. Starši, stari starši ali tete v bližini pa jim predstavljajo varnejši pristan, kamor se vračajo, kjer se dobi kaj za pod zob, kamor se zatečejo, če gre med vrstniki kaj narobe,« ugotavlja Vidmarjeva.
Opozarja, da je med starši in starimi starši potreben pravočasen, natančen in jasen dogovor, saj so za načrtovanje počitnic odgovorni starši. Vsi pa lahko počitnice vidijo kot priložnost za poglobitev medsebojne povezanosti in jo tudi soustvarijo. Če si stari starši počitnic z vnuki ne želijo, imajo do tega vso pravico. To morajo pravočasno in jasno povedati, čeprav mnogi za to nimajo poguma in odlašajo do zadnjega; neusklajena pričakovanja pa mnogokrat pripeljejo do nepotrebnih konfliktov, pravi Vidmarjeva: "Slaba vest ni potrebna, potrebna pa je jasna in po možnosti prijazna beseda."
O počitnicah je potreben pravočasen, natančen in jasen dogovor.
Stari starši imajo pravico do tega, da si počitnic z vnuki ne želijo.
Počitnikovanje pri tistih, ki z vnuki niso vsak dan, je drugačno.
Za otroke je pomembno tudi druženje s sovrstniki.
Stari starši imajo pravico do tega, da si počitnic z vnuki ne želijo.
Počitnikovanje pri tistih, ki z vnuki niso vsak dan, je drugačno.
Za otroke je pomembno tudi druženje s sovrstniki.
Daljše je počitnikovanje, večje so lahko stiske
Vsaka družinska situacija pa je drugačna. Nekateri stari starši s svojimi vnuki sobivajo skozi vse leto in prav gotovo ima počitniško podaljšanje tega sobivanja drugačno dinamiko kot pri tistih, ki z vnuki ne živijo vsak dan. Kot pravi Vidmarjeva, je lahko prav obvladovanje odgovornosti tisti del drugačne dinamike, ki vpliva na željo starih staršev, da bo preživeli počitnice z vnuki: "Daljše je počitnikovanje, večje so lahko te stiske. Tu gre lahko za fizične omejitve, saj so otroci počitniško razposajeni, in najbrž še kaj. Pri tem je pomemben odkrit pogovor, razumevanje in pomoč staršev, saj se za strahovi in stiskami babic in dedkov lahko skriva iskrena želja, da bi zmogli sproščeno preživljati počitniški čas z vnuki."
Pogovoriti se je treba tudi o varnosti otrok
Predvsem pa naj stari starši na začetku skupnih počitnic postavijo jasna pravila in se o njih pogovorijo z vnuki, svetuje Vidmarjeva. Eden od teh je prav gotovo varnost otrok, pri čemer je treba otroku razložiti, zakaj želijo, da jim pove kam gre ali se od tam premakne. Pomembno je vnaprej opredeliti, kakšna so pravila na večernih sladolednih sprehodih, kjer je na stojnicah vse polno vsega, kar vabi otroške oči; pa ne cela lista pravil, ampak tri ali štiri. Če je le mogoče, naj otroci doma pustijo tablice, igrice in mobilne telefone ter se posvetijo druženju. "Mentalna priprava na skupne počitnice je naloga in odgovornost starih staršev, to vključuje tudi razumevanje, kaj njihovim vnukom predstavljajo počitnice. Če bodo sproščeni oni, se bodo pripravili, se veselili skupnega počitnikovanja in dali otrokom prostor tudi za druženje s sovrstniki, bo to za otroke najbolje in na koncu bodo zadovoljni vsi," sklene Vidmarjeva.
Danica Vidmar FOTO Roman Šipić
Danica Vidmar, vodja Familylabovih delavnic
“Na daljše počitnice izven Ljubljane sem doslej hodila le z vnukom, ki ima 10 let. Z vnukinjama, ki sta stari 9 in 5 let, še nisem šla sama. Da bi se počutila z vsemi tremi udobno, bi želela imeti zraven še enega odraslega. Vnuk gre rad z menoj na morje, tam mu je glavna zabava druženje z drugimi otroki. Babi je bolj za kuhanje, kartanje ali kako družabno igro, če manjka en igralec.
Ko so bili manjši, so bili vsi trije skupaj pri meni na počitnicah le enkrat. Napihnjen bazen na atriju, sladoled, viseča mreža, bližnja voda, igre in nekaj risank so bili naša zabava; kljub veselju z njimi sem bila na koncu zelo pripravljena na solo počitek. Zaradi druženja ob koncu tedna smo sobivanja vajeni. Otroci so zelo radi skupaj, posebno starejša sta kot bratranec in sestrična izjemno povezana. Imamo svoje male sladkosti in prekrške, za katere starši vedo, a jih ne prepovedo in ne komentirajo, kar je zelo modro.”
“Na daljše počitnice izven Ljubljane sem doslej hodila le z vnukom, ki ima 10 let. Z vnukinjama, ki sta stari 9 in 5 let, še nisem šla sama. Da bi se počutila z vsemi tremi udobno, bi želela imeti zraven še enega odraslega. Vnuk gre rad z menoj na morje, tam mu je glavna zabava druženje z drugimi otroki. Babi je bolj za kuhanje, kartanje ali kako družabno igro, če manjka en igralec.
Ko so bili manjši, so bili vsi trije skupaj pri meni na počitnicah le enkrat. Napihnjen bazen na atriju, sladoled, viseča mreža, bližnja voda, igre in nekaj risank so bili naša zabava; kljub veselju z njimi sem bila na koncu zelo pripravljena na solo počitek. Zaradi druženja ob koncu tedna smo sobivanja vajeni. Otroci so zelo radi skupaj, posebno starejša sta kot bratranec in sestrična izjemno povezana. Imamo svoje male sladkosti in prekrške, za katere starši vedo, a jih ne prepovedo in ne komentirajo, kar je zelo modro.”
Prvovrsten pomlajevalni program
Profesorica dr. Manca Košir, ki pravi, da je prava waldorfska babica, saj so vsi trije vnuki hodili na Waldorfsko šolo, ki je tesno povezana s starši in starimi starši, poudarja, da je vloga babic in dedkov od nekdaj pomembna. Žal pa se danes njihova funkcija pogosto spreminja v taksi službo, po otroka v šolo ali vrtec, na različne dejavnost, vožnjo k zdravniku itd.: "K sreči lahko med vožnjo vzpostavljamo čarobne odnose, kakršni so značilni za radožive babice in vedoželjne vnuke."
Manca Košir FOTO Uroš Hočevar
Dr. Manca Košir, upokojena profesorica
“Imam tri vnuke, ki so stari 23, 20 in 11 let. S prvima dvema smo skupaj počitnikovali na morju, hodili v daljne tople kraje, pa na raziskovalne izlete v bližino, kjer smo v gozdu pogosto našli – ne boste verjeli! – moške gate, ali pod listjem ali na vejah drevesa ali zakopane v zemljo ... Najmlajša vnukinja ima počitniški koledar že povsem popisan in bo z babico le kak prosti dan, zato pa intenzivno. Zelo sem hvaležna za vse tri, ki me radostijo, mladijo, mi odpirajo srce in oči za prihodnost, da se je ne bojim, ampak se z njimi veselim, kaj lepega in zanimivega nam prinaša življenje.
Izumili smo novo praznovanje: tega, kar še bo, se pravi, skoraj diplome, skoraj gledališke igre. Otroci ne poslušajo naših pridig in moraliziranja, napajajo se z našo življenjsko energijo. Zato je bistveno, da smo babice in dedki ustvarjalni, zadovoljni in srečni ljudje! Taki smo najlepše darilo svojim vnukom med počitnicami in sleherni dan.”
“Imam tri vnuke, ki so stari 23, 20 in 11 let. S prvima dvema smo skupaj počitnikovali na morju, hodili v daljne tople kraje, pa na raziskovalne izlete v bližino, kjer smo v gozdu pogosto našli – ne boste verjeli! – moške gate, ali pod listjem ali na vejah drevesa ali zakopane v zemljo ... Najmlajša vnukinja ima počitniški koledar že povsem popisan in bo z babico le kak prosti dan, zato pa intenzivno. Zelo sem hvaležna za vse tri, ki me radostijo, mladijo, mi odpirajo srce in oči za prihodnost, da se je ne bojim, ampak se z njimi veselim, kaj lepega in zanimivega nam prinaša življenje.
Izumili smo novo praznovanje: tega, kar še bo, se pravi, skoraj diplome, skoraj gledališke igre. Otroci ne poslušajo naših pridig in moraliziranja, napajajo se z našo življenjsko energijo. Zato je bistveno, da smo babice in dedki ustvarjalni, zadovoljni in srečni ljudje! Taki smo najlepše darilo svojim vnukom med počitnicami in sleherni dan.”
Pravi, da je staršem pomagala, ko so bili otroci majhni, zdaj pa so tako veliki, da gre predvsem za radost njihovih odnosov: "Vnuki so ena od mojih temeljnih radovednosti: kaj se jim dogaja, kam jih vleče srce, v kateri državi bodo študirali, bo vnuk ostal z zaročenko in ona z njim do konca njunih dni, bo ...? Saj veste, človek postane star, ko preneha biti radoveden. Zato so vnuki zame prvovrsten pomlajevalni program! Seveda so med njimi razlike, majhni potrebujejo branje pravljic, najstniki pa pogovore o ljubezni. In predvsem poslušanje njihovih tako imenovanih 'problemov': o zoprni sošolki, o fantu, ki ni vanj zaljubljena ... Babica Manca zna poslušati in spraševati, pa tudi opazovati in spregovoriti o tem, kar vidi, občuti ...". Kot pravi, so tudi njeni vnuki odlični opazovalci, opozorili so jo že na marsikaj. Hvaležna je, da ji povedo, kar mislijo: "Ne govorimo o drugih, temveč o sebi: kako so oni, kako sem jaz, kaj se nam dogaja, kaj doživljamo ..."
Druženja, polna zanimivh dogodkov
Marjan Ifko FOTO Osebni arhiv
Marjan Ifko, upokojenec iz Maribora
“Velikokrat z varstvom priskočim na pomoč, saj so mladi danes res zelo obremenjeni. Posebej še v mesecih, ko ni več pouka. Od štirih vnukov le eden obiskuje šolo in ko se mu začnejo počitnice, tudi ostali trije, ki obiskujejo vrtec, nočejo več tja v varstvo. Tako jih hčerka že zjutraj, med potjo v službo, pripelje do naju. Skupaj pripravimo zajtrk, saj jih navajam na samostojnost.
Ko se najemo in vsak pospravi za seboj, se dogovorimo, kaj bomo počeli. Otroci imajo veliko želja. Navadno prevlada obisk tržnice, nakup starega kruha in nato krenemo za Dravo. Tam hranimo labode, opazujemo turiste, dogajanje na Dravi, včasih gremo tudi do Koblarjevega zaliva. Ker midva stanujeva blizu Mestnega parka, se velikokrat ustavimo v njem pri igralih, na mini igrišču, kjer lahko s fantoma igramo nogomet. Tu je tudi bralna plaža, kjer se za vse otroke nekaj najde. Radi gremo do Treh ribnikov, tudi pot na Piramido skozi gozd je nepozabno doživetje. Opazujemo rastline, žuželke, otroci opazijo marsikaj in so radovedni. Sprašujejo in veliko si tudi zapomnijo. Ker sta oba vnuka že skavta, jima je narava še posebej blizu in rada delita izkušnje z mlajšima sestrama.
Najstarejši je pravi gurman in mi zato pomaga kuhati. Mlajši trije se igrajo skupaj. Skozi igro ponavljamo poštevanko, računamo, se učimo imena držav in njihovih glavnih mest. Ko je čas, skupaj igramo karte, mlajši vnukinji radi rišeta, fanta pa velikokrat tudi šahirata. Če se odvija vse kot je treba, si za nagrado lahko ogledajo risanko. Letos načrtujemo izlet z vlakom v Celje, izkoristili pa bomo tudi bližino Pohorja.
Naša druženja so polna zanimivih dogodkov. Dajejo mi ogromno energije, veselja in me mladijo. Večkrat se zgodi kaka smešna situacija in se vsi nasmejimo, pa tudi brez stresnih ne gre. Tako bogatimo drug drugega in vesel sem, da jih imam. Vem, da so tudi vnuki zadovoljni, saj zelo radi pridejo. Če pripomorem k temu, da sta hčerka in zet v službi bolj brez skrbi in se lahko v celoti posvetita svojemu delu, ima vse še večjo vrednost.”
“Velikokrat z varstvom priskočim na pomoč, saj so mladi danes res zelo obremenjeni. Posebej še v mesecih, ko ni več pouka. Od štirih vnukov le eden obiskuje šolo in ko se mu začnejo počitnice, tudi ostali trije, ki obiskujejo vrtec, nočejo več tja v varstvo. Tako jih hčerka že zjutraj, med potjo v službo, pripelje do naju. Skupaj pripravimo zajtrk, saj jih navajam na samostojnost.
Ko se najemo in vsak pospravi za seboj, se dogovorimo, kaj bomo počeli. Otroci imajo veliko želja. Navadno prevlada obisk tržnice, nakup starega kruha in nato krenemo za Dravo. Tam hranimo labode, opazujemo turiste, dogajanje na Dravi, včasih gremo tudi do Koblarjevega zaliva. Ker midva stanujeva blizu Mestnega parka, se velikokrat ustavimo v njem pri igralih, na mini igrišču, kjer lahko s fantoma igramo nogomet. Tu je tudi bralna plaža, kjer se za vse otroke nekaj najde. Radi gremo do Treh ribnikov, tudi pot na Piramido skozi gozd je nepozabno doživetje. Opazujemo rastline, žuželke, otroci opazijo marsikaj in so radovedni. Sprašujejo in veliko si tudi zapomnijo. Ker sta oba vnuka že skavta, jima je narava še posebej blizu in rada delita izkušnje z mlajšima sestrama.
Najstarejši je pravi gurman in mi zato pomaga kuhati. Mlajši trije se igrajo skupaj. Skozi igro ponavljamo poštevanko, računamo, se učimo imena držav in njihovih glavnih mest. Ko je čas, skupaj igramo karte, mlajši vnukinji radi rišeta, fanta pa velikokrat tudi šahirata. Če se odvija vse kot je treba, si za nagrado lahko ogledajo risanko. Letos načrtujemo izlet z vlakom v Celje, izkoristili pa bomo tudi bližino Pohorja.
Naša druženja so polna zanimivih dogodkov. Dajejo mi ogromno energije, veselja in me mladijo. Večkrat se zgodi kaka smešna situacija in se vsi nasmejimo, pa tudi brez stresnih ne gre. Tako bogatimo drug drugega in vesel sem, da jih imam. Vem, da so tudi vnuki zadovoljni, saj zelo radi pridejo. Če pripomorem k temu, da sta hčerka in zet v službi bolj brez skrbi in se lahko v celoti posvetita svojemu delu, ima vse še večjo vrednost.”
