Tiskane izdaje
Ljubljana – Nimamo stanovanjske politike, imamo pa veliko stanovanjsko luknjo. Samo v Ljubljani se je nazadnje za 424 neprofitnih najemnih enot zanimalo 3000 upravičencev. Medtem ko še čakamo vladni dolgoročni stanovanjski program in prenovo že preživetega zakona, se v državnem zboru vrstijo predlogi delnih, a hitrejših rešitev.
Trije predlogi
V parlamentarni obravnavi so trije akti, ki vsak po svoje poskušajo prispevati k reševanju stanovanjske problematike. A vsem trem bolj slabo kaže. V drugi obravnavi je novela stanovanjskega zakona, s katero želijo poslanci s prvopodpisano Bojano Muršič (SD) popraviti krivice, storjene nekdanjim najemnikom hišniških stanovanj. Ministrstvo za okolje in prostor noveli nasprotuje, ker da gre za službena stanovanja, ki jim ne pritičejo enake pravice kot najemnikom denacionaliziranih.
Drugi je predlog zakona o reševanju stanovanjske problematike mladih, ki so ga vložili poslanci SDS; predvideva, da se nezasedena stanovanja vladne stanovanjske komisije, ministrstev in DUTB v prihodnjih treh letih prenesejo na Stanovanjski sklad RS in ponudijo v neprofitni najem z možnostjo kasnejšega odkupa mladim in mladim družinam. Vlada stališče do predloga še usklajuje. Ker ministrstvo za okolje in prostor pripravlja akcijski načrt in stanovanjski pilotni projekt za mlade, ni pričakovati pozitivnega mnenja o delni rešitvi, ki jo, povrhu, predlaga opozicija.
Skladi bi več posojil
Tretjo rešitev ponuja novela zakona o javnih skladih. Vložili so ga poslanci Zaaba, omogočila pa bi povečanje fonda najemnih stanovanj. Gradi na že pred leti izraženi zahtevi javnih stanovanjskih skladov, da bi lahko svoje finančne vire za nakup ali gradnjo novih neprofitnih stanovanj razširili z obsežnejšim zadolževanjem. Veljavni zakon o javnih skladih je določil, da se lahko vsi javni skladi, tudi nepremičninski, zadolžijo za največ deset odstotkov kapitala ali deset odstotkov skupnih prihodkov preteklega leta. S tem je zlasti velike javne stanovanjske sklade močno omejil pri investiranju v nova najemna stanovanja. Primanjkljaj teh pa je čedalje bolj pereč. Po anketnih podatkih bi v Sloveniji potrebovali več kot 8000 najemnih neprofitnih stanovanj.
Edini možni vir za nova javna najemna stanovanja je dodatno dolgoročno zadolževanje. Zanj ne bi potrebovali poroštva lokalne skupnosti, saj bi posojila lahko zavarovali z lastnimi nepremičninami. Zato predlagatelji zahtevajo, naj nepremičninski (stanovanjski) skladi, namreč tisti, ki imajo v kapitalu več kot 90 odstotkov nepremičnin, postanejo izjema od splošnega pravila. Zanje naj bi veljalo, da se lahko zadolžijo do 50 odstotkov kapitala javnega sklada oziroma do 70 odstotkov kapitala takšnega sklada, če so dobili posojilo na več kot 30 let, obresti pa so nižje od dveh odstotkov. Primerljiva raven zadolžitve podobnih institucij, na primer v Avstriji, Švici ali Franciji, je med 50 in 75 odstotki kapitala.
Povečane obveznosti bi poravnavali iz neprofitnih najemnin. Te po veljavnem stanovanjskem zakonu znašajo 4,67 odstotka administrativno določene vrednosti stanovanja; ta je najbliže vrednosti opravljenih gradbenih in obrtniških del pri novogradnjah. Po mnenju predlagateljev je razmerje med odhodki in prihodki (med stroški za vzdrževanje neprofitnih najemnih stanovanj in iztržkom od najemnin) posebno v zgodnejšem obdobju življenjske dobe stanovanja takšno, da bi omogočalo dodatno zadolžitev. Tu imajo skladi, kot menijo v Zaabu, še precej rezerve.
Zaab med prehodnimi določbami z novelo predvideva še, da bi imeli javni skladi, ustanovljeni za izvajanje državne stanovanjske politike, predkupno pravico za nakup nepremičnin iz nabora DUTB.
Vlada vse zavrača
Pred drugo obravnavo novele zakona o skladih se je o njej izrekla tudi vlada. Natančneje finančno ministrstvo, v katerega resor spada omenjeni zakon. Na kratko: vlada meni, da predlog ni primeren za obravnavo. Podatki, s katerimi je utemeljen, da so stari, saj so iz leta 2011, in netočni. Vlado moti tudi, da se predlagatelji sklicujejo na učinke, ki bi jih imela sprememba predvsem na (največji) ljubljanski stanovanjski sklad. Izraža pomislek, ali je vredno spreminjati zakon zaradi koristi, ki bi jih imel predvsem en subjekt. Razen tega sprememba ne zagotavlja, da bi možnost za večjo zadolžitev v resnici prinesla večjo ponudbo javnih najemnih stanovanj. Vlada opozarja še na tveganja zaradi težav pri izterjavi najemnin, boji pa se tudi učinka domin: če bi dovolili izjeme pri javnih skladih, bi se najbrž v vrsto postavili še drugi subjekti javnega prava ... To pomeni že sistemsko tveganje za uresničevanje fiskalnega pravila.
Vlada zavrača tudi predkupno pravico skladov na nepremičnine DUTB, označuje jo kot dodatno birokratsko oviro, ki bi otežila delo slabe banke. Finančni minister Dušan Mramor je s takšnim stališčem očitno povozil stanovanjsko ministrico Ireno Majcen. Iz odgovora na naša vprašanja izhaja, da se ministrstvo za okolje in prostor strinja z opcijo, ki povečuje ponudbo neprofitnih stanovanj: »Podpiramo predlog o povečanju zadolževanja javnih skladov, ki so ustanovljeni za izvajanje stanovanjske politike ustanovitelja in upravljanje nepremičnin ustanovitelja, vendar pod pogojem, da gre za zadolžitev izključno za namen pridobivanja neprofitnih stanovanj.«
