Če država da denar, naj nadzira tudi, kam gre

Tarča kritik je nepregledno poslovanje Fiha. Opozorila KPK od leta 2011. Letos so razdelili 17 milijonov evrov.

Objavljeno
02. marec 2019 06.00
Posodobljeno
02. marec 2019 06.00
Fiho deli denar, od katerega je krvavo odvisno izvajanje številnih programov za invalide in uresničevanje njihovih temeljnih pravic. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho) je bila minula leta zaradi nepreglednega poslovanja tarča številnih očitkov, tudi iz državnih organov. O njihovi upravičenosti krožijo različna mnenja, skupno pa je prepričanje, da Fiho za svoje delovanje potrebuje nove zakonske temelje. Te je pričakovati najkasneje januarja prihodnje leto.

O vsebini zakona o fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij je še malo znanega, saj je priprava v začetni fazi. V delovni skupini, zadolženi zanjo, med drugim sedijo predstavniki ministrstva za delo, ki jih je KPK decembra pozvala k pripravi takšnega predpisa, ki bo Fihu onemogočil morebitne koruptivne prakse. Na njegovi podlagi fundacija namreč razdeljuje denar. Letos je, podobno kot minula leta, razdelila blizu 17 milijonov evrov denarja. Od tega jih je enajst namenila invalidskim (podatki v infografiki), šest pa humanitarnim organizacijam.

Na direktoratu za šport napovedujejo enostavnejše, učinkovitejše, transparentnejše in bolj poenoteno odločanje o razporejanju sredstev. Da bi preprečili korupcijo in obvladali sistemska tveganja, bodo izboljšali nadzor nad poslovanjem ter določili organe, ki bodo skrbeli za to, so na ministrstvu za izobraževanje pojasnili za Delo. Posebna pozornost bo še namenjena sestavi svetov zavodov, saj nameravajo »urediti morebitno navzkrižje interesov njihovih članov svetov in nadzornih odborov ter poenotiti ureditev glede nezdružljivosti njihovih funkcij«.

image
Infografika: Delo

 

Omejiti pomoč KPK


Tako je, denimo, KPK predlagala zmanjšanje števila članov iz invalidskih in humanitarnih organizacij, pojasnjuje Borut Sever, predsednik nacionalnega sveta invalidskih organizacij. »Predlogi gredo v smer, da bi uporabnike programov izločili iz soodločanja,« opisuje in izraža bojazen, da se KPK preveč vpleta v snovanje sprememb. Čudi ga tudi, da pri njem sodelujeta kar dva njena člana: »Prav je, da pomagajo pri členih o integriteti in navzkrižju interesov, da bomo karseda strokovni, ne pa pri vsebinah, ki so v domeni socialnega in invalidskega varstva«. Tudi sam je prepričan, da zakon potrebuje nadgradnjo, vendar o Fihu, kot pravi, vse prevečkrat krožijo netočne informacije, predvsem glede razdeljevanja državnega denarja. »Ne deli se po domače, ampak na podlagi javnih razpisov. Vse vloge vnesejo v posebno aplikacijo, ki pripravi izračune. Nekaj strokovnega odločanja ostane veččlanski komisiji fundacije«.
 

Niti sodišče nima moči


Očitke o prevelikem vmešavanju na KPK zavračajo. Predsednikov namestnik Uroš Novak pojasnjuje, da na nepravilnosti v Fihu opozarjajo od leta 2011 ter da pri pripravi zakona sodelujejo le na svojem področju. »Da hoče država podržaviti organizacijo, govorijo zato, ker želijo ohraniti neke svoje 'privilegije'. Nekateri invalidi so nas obvestili, da niti upravno sodišče ni moglo preveriti načina deljenja sredstev. Pri pritožbi, zakaj je nekdo dobil deset evrov, nekdo pa pet, sodišče vzroka za razliko ni moglo preveriti, ker je sistem tako zastavljen. A če država da denar, naj tudi nadzira njegovo porabo,« je jasen. O deljenju denarja naj še vedno odločajo invalidi, toda na preverljiv način. KPK ni edina, ki bi zaznala nepravilnosti, računsko sodišče je Fihu za leti 2014 in 2015 izreklo mnenje s pridržkom, saj je bil pri razdeljevanju sredstev le delno učinkovit.

  • V Fihu obljubljajo večjo transparentnost delovanja.
  • Sever: Obstaja bojazen, da bo KPK zavirala proces sprememb.
  • KPK: Invalidi naj odločajo o invalidih, toda na preverljiv način.


Direktor Fiha Vladimir Kukavica, ki prav tako sodeluje v delovni skupini, priznava, da jih ni okrcalo le računsko sodišče, ampak s 13 sodbami tudi upravno. Njihovih navodil še niso mogli izvršiti, saj še niso ustrezno spremenili aktov o delovanju, predvsem zaradi pričakovanja nove zakonodaje. Na ravni skupine so se dogovorili, da tega procesa ne bodo komentirali. Medtem tudi Sever razlaga, da so članice nacionalnega sveta zaznale, da dodeljevanje denarja ni dovolj obrazloženo, vendar sistem ni slab. Pomembneje se mu zdi, da država organizacijam zagotovi stabilna sredstva, saj se zadnja leta krčijo. »Fiho je življenjskega pomena, brez njega bi izostala posebna vrsta nege, invalidi pa bi ostali brez vrste osnovnih pravic.« poudarja.