Ljubljana – Z istimi argumenti o povečanem tveganju za zdravje iz sosežigalnic odpadkov, ki so jih pred tednom predstavili občinskemu vodstvu Kanala ob Soči, so slovenski zdravniki popoldne stopili tudi pred parlamentarna odbora za zdravstvo in za infrastrukturo, kjer so se soočili z vodstvom Salonita Anhovo (SA), predstavniki Arsa in gospodarstvenikov ter spet ostali – vsak na svojem bregu. Med obema žal ostajajo ljudje ob Soči ...

Izplen skupne seje parlamentarnih odborov je precej manjši od pričakovanj. Odbora naj bi Arso prvotno pozvala, da naslednja tri leta Salonitu ne odobrijo vloge za povečan sosežig, na koncu pa sta zgolj ocenila, da povečan sosežig ni primeren. Okoljsko ministrstvo mora med drugim na poziv odborov proučiti okoljska dovoljenja za SA in v primeru ugotovljenih kršitev ukrepati, medresorska delovna skupina mora preveriti, kakšne so možnosti za izenačitev normativov za (so)sežigalnice, vlada pa v pol leta proučiti zakonodajo o sosežigu in sprejeti zakon, po katerem bo za monitoring pristojna država.

Medtem ko so zdravstvena stroka in nevladniki opozarjali na nesprejemljive standarde v Sloveniji, ki omogočajo Arsu, da sosežigalnicam, kot je SA, dovoljuje več sežganih odpadkov in s tem višje izpuste kot specializiranim sežigalnicam, je predsednik uprave SA Julijan Fortunat vztrajal, da delež odpadkov v sosežigu ne vpliva na izpuste. Še več: da izpuste CO2, denimo, celo zmanjšuje.



»Dejanske emisije so bistveno pod mejnimi vrednostmi,« je dejal in trditev dokazoval z emisijami SO2, skupnega organskega ogljika in dušikovega dioksida, ki so v mejah dovoljenih. Če Arso ne ugodi njihovi vlogi za 25-odstotno povišanje odpadkov v sosežigu, bo to omejilo razvoj podjetja, je dejal, in razveselilo konkurenco, ki »si že mane roke«, saj bi se v nekaterih nosilnih slovenskih projektih, kot so bodoče hidroelektrarne, namesto cementa iz »ene najboljših evropskih cementarn«, to je iz SA, znašel cement konkurence … »Pravilo«, na katerega prisegajo v SA, se glasi: manj fosilnih, več alternativnih goriv in struktura emisij ostane skoraj enaka. Da je »najbolj problematično onesnaževalo na Goriškem v resnici ozon«, pa je izjavila Janja Turšič z Arsa.



Uroš Macerl iz zasavskega Eko kroga je Fortunatove besede označil za norčevanje. »To vam bom verjel šele,« je dejal, »ko vas bom videl peči in tudi pojesti čevapčiče skupaj s 3D odpadki.« Salonit je pozval, naj ne sosežiga, vse dokler njihove emisije ne bodo enake tistim iz »pravih« sežigalnic.
 

Več odpadkov, manj delovnih mest

Po Fortunatu SA, denimo, prispeva le dva odstotka emisij benzena v občini Kanal, saj imajo večji vpliv nanje individualna kurišča. SA pa je tudi sicer družbeno odgovorno podjetje, smo slišali, saj »ob nižanju povprečnin neposredno v proračun Kanala« nakazuje po 600.000 evrov, še 400 tisočakov pa namenja skupnosti, med drugim za brezplačno distribucijo vode … Da poslovanje SA temelji na povečevanju deleža uvoženih odpadkov – v 2018 jih je bilo že prek 70 odstotkov -, da pri tem na rovaš zdravja ljudi ob Soči kuje dobičke za tuje lastnike, hkrati pa zmanjšuje število delovnih mest - dobrih 370 jih je -, je zbrane spomnil Božidar Rustja iz Eko Anhovega.



Podatki Onkološkega inštituta so zgovornejši celo od šesturne razprave na skupni seji parlamentarnih odborov, ki se je zapletala tako okrog verodostojnosti (ne)odvisnih monitoringov, nujne presoje vplivov na okojle v obratih, ki (so)sežigajo, pristojnostih države pri meritvah in omejitvah izpustov iz (so)sežiga kot okrog predloga, da bi problematiko SA razširili na vse onesnaževalce, ker so odpadki problem države. Med drugim v Sloveniji sosežigata tudi Lek in Vipap Krško.



»Podatki kažejo na izjemno število bremena reka v Kanalu,« je dejala zdravnica Vesna Zadnik, »pripišemo pa ga lahko izpostavljenosti azbestu.« Breme mezotelioma v Kanalu s pet tisoč prebivalci je stokrat večje kot v Sloveniji, kažejo podatki. Mezoteliom v Kanalu ni redka, temveč najpogostejša bolezen: pogostejša od raka na dojki, na prostati, na debelem črevesu.