»Če ni časa za socialno delo, socialnega dela ne more biti«

Društvo socialnih delavcev in predstavniki fakultete za socialno delo opozarjajo na nevzdržne pogoje dela na centrih za socialno delo, zlasti na kadrovsko podhranjenost. 
Objavljeno
22. junij 2018 16.35
Posodobljeno
22. junij 2018 17.41
Stiska ljudi je velika in dela vedno več, opozarjajo socialni delavci. FOTO: Shutterstock
STA
STA
Ljubljana - Zlasti so izpostavili kadrovsko podhranjenost. Sestanek s predstavniki ministrstva za delo glede kadrovskih težav je načrtovan v juliju, so napovedali predstavniki sindikata zdravstva in socialnega varstva.

»Reorganizacija centrov, ki že poteka, strokovnemu delu prinaša še dodatne obremenitve,« je na današnji novinarski konferenci opozorila predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije Francka Premzel. Razbremenitve bodo po njenih besedah čutili le v strokovni službi ministrstva. Reševanje pritožb, ki jih zdaj rešujejo z dveletnimi zaostanki, se namreč prenašajo na novonastale območne centre za socialno delo (CSD), je še pojasnila.

Po njenih besedah so strokovni delavci več kot polovice centrov s svojimi podpisi že izrazili nestrinjanje s potekom reorganizacije, na strokovnem posvetu v začetku junija pa zapisali svoje zahteve do ministrstva. Vendar so nanje prejeli le splošen odgovor, je povedala.

Zagotovljeni morajo biti pogoji dela v skladu s katalogom del in nalog iz leta 2008, so prepričani v društvu. Že takrat je bilo ugotovljeno, da na centrih primanjkuje približno 360 strokovnih delavcev, vendar ta kadrovski primanjkljaj ni bil nikoli zapolnjen, ampak se je celo večal.

V primerjavi z državami EU je v Sloveniji na primerljivo število prebivalcev zaposlenih manj kot 50 odstotkov strokovnih delavk in delavcev od števila, ki bi bilo potrebno.


Dela in naloge na centrih se tudi nenehno širijo, ne da bi za to dobili nove zaposlene, so opozorili.

»Stisk ljudi je vse več in vse bolj se poglabljajo, število zaposlenih pa se krči, tako da ljudje ostajajo brez ustrezne pomoči na centru,« je izpostavila Premzlova. Zaradi večjega obsega dela je veliko odsotnosti z dela zaradi bolezni, tudi zaradi težav v duševnem zdravju, kar na nekaterih centrih predstavlja resno težavo, je dodala.

»Reorganizacija centrov ne more potekati brez vsebine,« je opozorila Gabi Čačinovič Vogrinčič s fakultete. »Želimo spremembe, vendar takšne, da bomo lahko delali,« je poudarila. Na številnih ravneh socialne politike se po njenih ugotovitvah kaže neznanje, iz tega pa izvira tudi nespoštovanje stroke, je prepričana. »Če ni časa za socialno delo, socialnega dela ne more biti,« je dodala.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije bo po imenovanju nove vlade dal na mizo spisek zahtev, pri katerih ne bodo več popuščali, je zagotovila Irena Ilešič Čujovič iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Glede danes predstavljenih kadrovskih težav pa je povedala, da je sestanek s predstavniki ministrstva načrtovan v juliju, je napovedala.

Centri za socialno delo bodo v skladu z reorganizacijo, za katero so bile pravne podlage sprejete že lansko leto, zaživeli 1. oktobra. Reorganizacija predvideva združitev zdajšnjih CSD v 16 območnih CSD. Iz obstoječih 62 CSD pa bodo oblikovali 63 enot CSD. Do zdaj največji CSD Maribor se bo namreč preoblikoval v dve enoti, tako da ne bo le 62 enot centrov.

image
Na centrih primanjkuje približno 360 strokovnih delavcev. FOTO: Shutterstock


Ministrstvo: Vsebinske spremembe še sledile


Na ministrstvu za delo se v odzivu na pripombe društva socialnih delavcev strinjajo, da so pri reorganizaciji centrov za socialno delo potrebne tudi vsebinske spremembe. A te bodo sledile kot nadgradnja reorganizacije, medtem ko so zdaj v ospredju organizacijske spremembe, so navedli. Zavedajo se tudi kadrovske podhranjenosti na centrih. S kadrovskimi okrepitvami v letu 2017 in letos bo v mreži 126 novih sodelavcev več, kar je 11-odstotna rast, so zapisali.

Projekt reorganizacije je po njihovih besedah sestavljen iz treh stebrov, ki so spremembe organizacijske strukture, avtomatičen informativni izračun in socialna aktivacija. Vsi trije stebri odgovarjajo na organizacijske neučinkovitosti in šibkosti obstoječe mreže centrov in ne na vsebinske šibkosti. Dolgoročni cilj celotne reorganizacije pa je predvsem razbremenitev strokovnih delavcev in izboljšanje storitev za uporabnike, so spomnili.

Nova organizacijska struktura bo skupaj z ostalima stebroma reorganizacije poleg razbremenitve prinesla večjo podporo strokovnim delavcem, zlasti zaposlenim na manjših centrih, kjer se s posameznimi nalogami srečujejo redkeje in se bodo pri njihovem reševanju lahko povezali s strokovnimi delavci na drugih enotah znotraj centra.


Priznavajo, da vsebinska odprta vprašanja, povezana s storitvami centrov, še niso rešena. A zaradi kompleksnosti projekta reorganizacije ni mogoče hkrati izvesti organizacijskih in vsebinskih sprememb, so pojasnili. »Reorganizacijo torej razumemo kot podlago za vsebinsko prenovo, ki bo sledila kot nadgradnja,« so zapisali.

Z reorganizacijo ohranjajo pravice zaposlenih iz obstoječih pogodb o zaposlitvi. Prisluhnili so tudi zaposlenim na centrih in tako popoldanskega delovnega časa ob spremembi organizacije ne bo, so zagotovili.