»Če proračun ne bo sprejet, pridemo v politično krizo«
Premier sklical predsednike koalicijskih strank in jih pozval, naj strnejo vrste.
Ljubljana – Koalicijska usklajenost bo ključna pri sprejemanju proračunskih dokumentov, ki so po več sprejetih dopolnilih na petkovem finančnem odboru, tudi na račun soliranja koalicijskih poslancev, povsem ušli izpod nadzora finančnega ministra Andreja Bertonclja, zato ni presenetljivo, da je premier Marjan Šarec za sredo sklical kosilo predsednikov koalicijskih strank.
»Ne potrebujemo koalicijskega vrha, ampak da vsak pove, da je zato, da vlada dela naprej, naroči ministrom iz svoje kvote, da delajo tako, kot je treba, in se vsak pogovoril s svojimi poslanci o konstruktivnosti,« je napovedal predsednik vlade in večkrat pozval – predvsem koalicijske poslance – h odgovornosti in državotvornosti. »Če pa ni zavedanja, da je tak proračun, kot ga je pripravilo ministrstvo za finance, optimalen v danih pogojih, potem bomo ugotovili, da ni zrelosti,« je še zažugal poslancem in koalicijskim partnerjem Šarec. Tudi padec podpore njegovi vladi, ki ga spremljajo zadnje javnomnenjske ankete, vidi v tej luči, in sicer kot opozorilo partnerjem, da stalno ropotanje in konflikti ne vplivajo dobro na bonitetno oceno vlade.
Pred četrtkovim glasovanjem o proračunskih dokumentih so jasna tudi opozorila drugih partnerjev, da bo potrebna odgovornost. »Imeti moramo trden dogovor, da bo proračun sprejet. Če ne bo, pridemo v politično krizo, kar ne bi bilo dobro,« je opozoril prvak Desusa Karl Erjavec, a nato tudi priznal, da so poslanci neodvisni. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič pa je izrazil pričakovanje, da bo finančno ministrstvo pripravilo načrt za glasovanje o proračunu.
Pričakovati je dopolnila na že izglasovana dopolnila pri zakonu o izvrševanju proračuna ter preštevanje glasov pri ponovnem glasovanju o nekaterih dopolnilih. Največ debate je pričakovati pri izrednem 60-milijonskem izrednem usklajevanju pokojnin, saj so doslej v SMC in Desusu že izrazili nasprotovanje zvišanju v nominalnem znesku ter tudi povprečninah za občine. Na predlog opozicijskih NSi in SDS bi se v 2020 rekordno zvišale s približno 589 evrov na 658,80 evra na prebivalca, v letu 2021 pa na 668,10 evra, kar bi po nekaterih izračunih proračunsko porabo povečalo za kar 140 milijonov evrov. Če bo tako ostalo, bo to porušilo strukturo proračuna in bo treba jemati drugje, je opozoril Šarec.
»Ne potrebujemo koalicijskega vrha, ampak da vsak pove, da je zato, da vlada dela naprej, naroči ministrom iz svoje kvote, da delajo tako, kot je treba, in se vsak pogovoril s svojimi poslanci o konstruktivnosti,« je napovedal predsednik vlade in večkrat pozval – predvsem koalicijske poslance – h odgovornosti in državotvornosti. »Če pa ni zavedanja, da je tak proračun, kot ga je pripravilo ministrstvo za finance, optimalen v danih pogojih, potem bomo ugotovili, da ni zrelosti,« je še zažugal poslancem in koalicijskim partnerjem Šarec. Tudi padec podpore njegovi vladi, ki ga spremljajo zadnje javnomnenjske ankete, vidi v tej luči, in sicer kot opozorilo partnerjem, da stalno ropotanje in konflikti ne vplivajo dobro na bonitetno oceno vlade.
Pred četrtkovim glasovanjem o proračunskih dokumentih so jasna tudi opozorila drugih partnerjev, da bo potrebna odgovornost. »Imeti moramo trden dogovor, da bo proračun sprejet. Če ne bo, pridemo v politično krizo, kar ne bi bilo dobro,« je opozoril prvak Desusa Karl Erjavec, a nato tudi priznal, da so poslanci neodvisni. Vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič pa je izrazil pričakovanje, da bo finančno ministrstvo pripravilo načrt za glasovanje o proračunu.
Pričakovati je dopolnila na že izglasovana dopolnila pri zakonu o izvrševanju proračuna ter preštevanje glasov pri ponovnem glasovanju o nekaterih dopolnilih. Največ debate je pričakovati pri izrednem 60-milijonskem izrednem usklajevanju pokojnin, saj so doslej v SMC in Desusu že izrazili nasprotovanje zvišanju v nominalnem znesku ter tudi povprečninah za občine. Na predlog opozicijskih NSi in SDS bi se v 2020 rekordno zvišale s približno 589 evrov na 658,80 evra na prebivalca, v letu 2021 pa na 668,10 evra, kar bi po nekaterih izračunih proračunsko porabo povečalo za kar 140 milijonov evrov. Če bo tako ostalo, bo to porušilo strukturo proračuna in bo treba jemati drugje, je opozoril Šarec.
