Ko v štirih urah zgori tisoč hektarov površin, kot se je zgodilo prejšnji teden pri Omišu, to ni več »še en poletni požar«, temveč opozorilo, kaj nas čaka, če bomo vročino, sušo in požare začeli jemati kot novo normalnost. V zadnjih dneh so bili dalmatinski gasilci znova na robu zmogljivosti, obenem pa se kaže, kako krhko je ravnovesje med turizmom, varnostjo in podnebnimi spremembami, ki jih potrjujejo tudi uradne statistike požarov v Sredozemlju. V pogovoru z dolgoletnim poveljnikom prostovoljnega gasilskega društva Omiš razkrivamo, zakaj je letošnji požar po hitrosti in obsegu drugačen, kako delujejo gasilske ekipe, ko »ni časa niti za utrujenost«, ter kje se začne preventiva, ko vsi raje gledajo v senco kot v krošnjo smolnatega bora.
Komentarji