Če se ustavi promet, se ustavi vse
Države pobude Tri morja še vedno načrtujejo več avtocest kot železnic.
Odpri galerijo
Železnica je ključna hrbtenica čistega prometa. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana - Vizija Evropske unije do 2050 je promet brez emisij, brez smrtnih žrtev in brez administrativnih bremen, je poudarila komisarka Violeta Bulc in dodala, da so skupni standardi jamstvo tako za investitorje kot za partnerje v EU in zunaj nje. Slovenski glavni projekti so drugi tir do Kopra, avtocestni predor Karavanke in avtocestna tretja razvojna os.
Promet ima po drugi strani en bilijon evrov eksternih stroškov, zato bo v prihodnji finančni perspektivi 70 odstotkov denarja namenjenega projektom za zmanjšanje emisij. Bulčeva je opozorila še na to, da je treba iskati sinergije med energijo, digitalizacijo in prometom. Obnovljivi viri energije so edini, ki jih ima Evropa, je opozorila komisarka, in dodala, da je ključna hrbtenica nizkoogljičnega prometa prihodnosti železnica.
Najpomembnejši evropski projekti so strnjeni v devet železniških koridorjev, v katere bo šlo 500 milijard evrov. Bulčeva je povedala, da je komisija v štirih letih v prometne povezave vložila 230 milijard evrov, kar je največ v zgodovini povezave. V dogovorih pa snujejo tudi podaljšanje koridorjev v Azijo in Afriko.
Skozi Slovenijo potekata dva koridorja, prvi je povezava Italije prek Kopra s Poljsko, drugi je sredozemski, ki gre na Hrvaško in v prihodnjih podaljških še dlje. Nina Muhler iz MZI je povedala, da so z napredkom zadovoljni. A pomembnejše so avtoceste, cestni predor Karavanke je ozko grlo na poti od Münchna do Beograda, tretja razvojna os pa bi izboljšala povezavo med Hrvaško in Avstrijo.
Po drugi strani Čehi poleg cest načrtujejo železniške povezave, po katerih bodo vlaki dosegli hitrost vsaj 200 kilometrov na uro, je povedal Vladimir Kremlik iz češkega ministrstva za promet. Poljski kolega Rafal Weber je dejal, da so v dobrih desetih letih v ceste vložili 33 milijard evrov, te jih tudi varno povezujejo s sosednjimi državami. Železniška povezava Rail Baltika, ki pride do Finske, bo končana leta 2026. Imajo tudi projekt hitrih železniških povezav za Varšavo.
Železniški koridorji morajo povezovati večja mesta ali pa pristanišča. Dimitrij Zadel, direktor Luke Koper, je povedal, da so pripravljeni na povečanje zmogljivosti železnic, ko bo zgrajen drugi tir. To infrastrukturo potrebujejo vse zaledne države. Je pa iz občinstva prišlo opozorilo, da bodo do leta 2025, ko bo zgrajen drugi tir, končali tudi železniško povezavo med Avstrijo in Italijo.
Vincent van Houten iz Deutsche Bahn je takoj ponudil pomoč pri načrtovanju drugega tira, saj ima nemška logistična družba s tem velike izkušnje. Sicer so globalno logistično podjetje, saj imajo 21-odstotni delež pri tovornem železniškem prometu v Evropi, prisotni pa so tudi pri nas, njihov je avtobusni prevoznik Arriva. Houten je poudaril, da je učinkovita, povezana in čista mobilnost tudi poceni.
Promet ima po drugi strani en bilijon evrov eksternih stroškov, zato bo v prihodnji finančni perspektivi 70 odstotkov denarja namenjenega projektom za zmanjšanje emisij. Bulčeva je opozorila še na to, da je treba iskati sinergije med energijo, digitalizacijo in prometom. Obnovljivi viri energije so edini, ki jih ima Evropa, je opozorila komisarka, in dodala, da je ključna hrbtenica nizkoogljičnega prometa prihodnosti železnica.
Najpomembnejši evropski projekti so strnjeni v devet železniških koridorjev, v katere bo šlo 500 milijard evrov. Bulčeva je povedala, da je komisija v štirih letih v prometne povezave vložila 230 milijard evrov, kar je največ v zgodovini povezave. V dogovorih pa snujejo tudi podaljšanje koridorjev v Azijo in Afriko.
Edina prava pridobitev pri nas je obnova povezave v Kočevje. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ceste manjkajo
Skozi Slovenijo potekata dva koridorja, prvi je povezava Italije prek Kopra s Poljsko, drugi je sredozemski, ki gre na Hrvaško in v prihodnjih podaljških še dlje. Nina Muhler iz MZI je povedala, da so z napredkom zadovoljni. A pomembnejše so avtoceste, cestni predor Karavanke je ozko grlo na poti od Münchna do Beograda, tretja razvojna os pa bi izboljšala povezavo med Hrvaško in Avstrijo.
Po drugi strani Čehi poleg cest načrtujejo železniške povezave, po katerih bodo vlaki dosegli hitrost vsaj 200 kilometrov na uro, je povedal Vladimir Kremlik iz češkega ministrstva za promet. Poljski kolega Rafal Weber je dejal, da so v dobrih desetih letih v ceste vložili 33 milijard evrov, te jih tudi varno povezujejo s sosednjimi državami. Železniška povezava Rail Baltika, ki pride do Finske, bo končana leta 2026. Imajo tudi projekt hitrih železniških povezav za Varšavo.
Železnica je poceni
Železniški koridorji morajo povezovati večja mesta ali pa pristanišča. Dimitrij Zadel, direktor Luke Koper, je povedal, da so pripravljeni na povečanje zmogljivosti železnic, ko bo zgrajen drugi tir. To infrastrukturo potrebujejo vse zaledne države. Je pa iz občinstva prišlo opozorilo, da bodo do leta 2025, ko bo zgrajen drugi tir, končali tudi železniško povezavo med Avstrijo in Italijo.
Cilj do 2050 je nič emisij in nič smrtnih žrtev v prometu. FOTO: Blaž Samec/Delo
Vincent van Houten iz Deutsche Bahn je takoj ponudil pomoč pri načrtovanju drugega tira, saj ima nemška logistična družba s tem velike izkušnje. Sicer so globalno logistično podjetje, saj imajo 21-odstotni delež pri tovornem železniškem prometu v Evropi, prisotni pa so tudi pri nas, njihov je avtobusni prevoznik Arriva. Houten je poudaril, da je učinkovita, povezana in čista mobilnost tudi poceni.
