Čebelarji še ne govorijo tujih jezikov

Breznica – Tri mesece pred prvo uradno slovesnostjo po razglasitvi svetovnega dneva čebel na Breznici so na Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica v sodelovanju z občinami in ponudniki z zgornje Gorenjske zasnovali skupno ponudbo čebelarskega (api)turizma.

V sklopu skoraj deset tisoč evrov vrednega projekta so vzpostavili spletno stran www.beeourguest.eu v slovenskem in angleškem jeziku, na kateri se predstavlja okoli 20 ponudnikov z območja zgornje Gorenjske, je povedal Matjaž Koman, direktor Zavoda za turizem in kulturo (ZTK) Žirovnica. Spletna stran je zasnova kot platforma za obiskovalce, ki bodo na enem mestu lahko dobili informacije o čebelah in čebelarstvu, zgodovini in nestorju sodobnega čebelarstva Antonu Janši ter aktualni ponudbi.

Z lanskega kongresa Apimondia, ki je bil v Istanbulu v Turčiji, že imajo zloženke o čebelarstvu in ponudbi, pri čemer se je pokazalo, da tujci čebelarstvo slabo poznajo, ugotavlja Koman. Slovenski način čebelarjenja, zgodovina čebelarstva in panjske končnice in tovrstna ponudba, ki se trži kot del trajnostnega turizma, so zanje nekaj novega in svežega, meni. Tako so s ponudniki pripravili več enodnevnih izletov po turističnih krajih na zgornjem Gorenjskem in v njihovem zaledju, ki vključujejo obisk čebelnjakov, spoznavanje lokalnih posebnosti in obisk gostiln, kjer se bodo turisti lahko spoznali tudi z uporabo medu v kulinariki.

Rezervacij še ni

Petra Kržan z ZTK Žirovnica, ki se je udeležila kongresa Apimondia, dodaja, da je Slovenija na področju čebelarskega turizma številka ena. Na to kaže zanimanje tujcev za obisk, ki ga spodbujajo tudi objave v tujih medijih. Po kongresu so na spletni strani ZTK Žirovnica opazili porast števila obiskovalcev, kar Komanu vzbuja optimizem pred pomladjo, prvim praznovanjem svetovnega dne čebel in poletno sezono. Hkrati upa, da bo s čebelarstvom povezana ponudba med turisti dobro sprejeti.

Večje povpraševanje po s čebelami povezanih vsebinah v primerjavi s preteklimi leti opažajo na agenciji Aritours, specializirani za čebelarski turizem, vendar imajo po besedah direktorice Tanje Arih Korošec razmeroma malo potrjenih rezervacij in jih pričakujejo šele prihodnji mesec, ko se bodo ljudje odločili oziroma izbrali svojo počitniško destinacijo.

Čebelarji niso poligloti

Nataša Mikelj, direktorica Turizma Radovljica, opozarja, da starejši čebelarji nimajo posebnega interesa za usmeritev v turistično dejavnost. Ponudbe v posameznih občinah na tem področju je manj, zato je izziv ustvariti ponudbo, ki presega občinske meje. Slovenski čebelarji so praviloma starejši ali upokojenci, imajo le nekaj panjev in zato manj medu za prodajo turistom. Manjše količine, ki jih pridelajo, zlahka prodajo prijateljem in sosedom doma, kar priznava tudi Jože Bernik, čebelar iz Gorij, ki izpostavlja, da je prestar, da bi se učil tuje jezike, njegovi potomci pa imajo službe in se ne morejo posvečati razvoju čebelarskega turizma. A Petra Kržan pravi, da za organizirane skupine turistične agencije zagotovijo vodnika, ki je hkrati prevajalec, in neznanje tujih jezikov ni ovira, medtem ko bi individualni gosti lahko imeli težave pri sporazumevanju z domačimi čebelarji.