Celjska bolnišnica v novem letu deset dni nelikvidna

Vso nujno medicinsko pomoč so prenesli v urgentni center, skrajšali čakalne dobe, privarčevali zdravstvu in končali v minusu.

Objavljeno
23. januar 2017 19.16
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Celje – Kakšni bodo rezultati lanskega poslovanja v Splošni bolnišnici Celje (SBC), si direktor Marjan Ferjanc ne upa napovedati. Povedal je le, da tako hudo, kot je zdaj, v bolnišnici ni bilo že dvajset let. Imajo dva milijona evrov obveznosti do dobaviteljev, ta mesec je bila SBC deset dni nelikvidna.

SBC je konec decembra lani kot prva bolnišnica v državi v svojem urgentnem centru prevzela celotno dejavnost nujne medicinske pomoči (NMP). Sistem ni bil prav domišljen. Zdravnikov urgentne medicine primanjkuje, iz Zdravstvenega doma Celje so ob prenosu NMP v bolnišnici zaposlili dva zdravnika, z dvanajstimi pa so morali skleniti podjemne pogodbe oziroma pogodbe o dopolnilnem delu. Zaposlili so tudi 35 reševalcev.

Dotrajane rešilce so od ZD morali odkupiti

Čeprav je bolnišnica opozarjala ministrstvo, naj se pri prenosu vozil dogovori z Mestno občino Celje, so morali v bolnišnici reševalna vozila na koncu od ZD Celje kupiti sami. »Menim, da to ni prav. Reševalna vozila so bila že kupljena iz zdravstvenega denarja. Poleg tega je večina vozil starih, v prvem tednu so se pokvarila kar tri od štirih, tako da smo si morali reševalna vozila izposojati. Eden naslednjih nakupov bo tako zagotovo reševalno vozilo,« je povedal Ferjanc. Za štiri vozila, ki imajo od 45.000 do 450.000 prevoženih kilometrov, so plačali 165.000 evrov.

ZD Celje bolnišnici vsak mesec zaračunava slabih 10.000 evrov za dispečerske storitve, saj dispečerskega centra, ki ga je ministrstvo napovedovalo do konca lanskega leta, še ni. Kot je povedal strokovni direktor SBC Franci Vindišar, so na ministrstvu obljubili, da bi v Mariboru dispečerski center začel delati do letošnjega poletja. Dispečerske službe ZZZS sploh ne financira.

Urgentni center bo SBC očitno še drago stal, saj se že kaže, da vse novosti, ki so pomemben prispevek stroki in boljšemu počutju pacientov, niso ovrednotene. »Edini v Sloveniji imamo pediatrično opazovalnico. Več kot tisoč otrok je bilo po oskrbi v njej odpuščenih domov. Tako je bolje za vse, vendar se nam s tem zmanjšuje število sprejemov v bolnišnico in s tem dobimo posledično manj denarja,« je razložil Vindišar.

Več dela, večja izguba

SBC je od maja lani v enkratnem dodatnem programu za skrajševanje čakalnih dob na področjih koronarografije, robotskih operacij prostate, EMG in revmatološke ambulante. Največji učinki so opazni na področju koronarografije, kjer so skupno število čakajočih zmanjšali za 71 odstotkov, število pacientov, kjer presegajo maksimalno dopustno čakalno dobo, pa za kar 91 odstotkov; s 364 na 33. Pacienti s stopnjo nujnosti hitro tako namesto 122 na koronarografijo čakajo le še 34 dni.

Velike finančne težave so pri revmatološki ambulanti. Tam so čakalne dobe skrajšali za paciente s stopnjo nujnosti hitro s 125 na 45 dni, za stopnjo redno pa s 414 na 245 dni. Pregledali so 497 pacientov oziroma 15 odstotkov več kot leta 2015, skupaj 3298. Ker pa so se bolj posvetili prvim pregledom, saj naj bi bilo to najbolj učinkovito sredstvo v boju proti čakalnim dobam, niso opravili 131 obiskov pacientov na ponovnem pregledu. Zato bodo zdaj vse laboratorijske preiskave dobili plačane skladno s splošnim dogovorom, ki 100 evrov vredne preiskave na pacienta (ocena ministrstva) vrednoti z zgolj 1,83 evra na pacienta. SBC je tako samo pri revmatološki ambulanti lani naredila 300.000 evrov izgube. Po takem načinu financiranja bi bila izguba manjša le, če bi pregledali manj pacientov.