Celjsko bolnišnico bo vodil Dragan Kovačić
Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je na popoldanski seji vodenje tretje največje bolnišnice zaupal dosedanjima vršilcema dolžnosti. Če ga bo potrdila tudi vlada, bo celjsko bolnišnico naslednja štiri leta vodil direktor, sicer kardiolog, Dragan Kovačić.
Svet zavoda je za štiriletni mandat strokovnega direktorja izbral Radka Komadino, ki je bil sicer edini kandidat. Kovačiću se tako obeta, da bo prvič postal direktor s polnimi pooblastili, doslej je bil trikrat vršilec dolžnosti. Trikrat je bil vršilec dolžnosti strokovnega direktorja tudi Komadina, enkrat pa je že odvodil tudi celoten mandat strokovnega direktorja s polnimi pooblastili.
Predsednik sveta zavoda Tomaž Subotič je pojasnil, da so se za oba odločili soglasno, prisotnih je bilo sedem od devetih članov sveta zavoda. Dejal je, da so v svetu zavoda prepričani, da bosta Kovačić in Komadina, ki sta kot vršilca dolžnosti bolnišnico vodila zadnje štiri mesece, bolnišnico izkopala iz rdečih številk. To je bil tudi eden izmed sklepov na seji sveta zavoda, je pojasnil Subotič, da mora namreč celjska bolnišnica letošnje leto zaključiti s pozitivno ničlo. Dela bo ogromno, saj je bolnišnica lansko leto zaključila z dobrimi osmimi milijoni evrov izgube, izguba še iz preteklih let pa skupno znaša 21 milijonov evrov.
Pozitivna ničla ob koncu leta
Dragan Kovačić je po seji sveta zavoda dejal, da se zaveda, da je vodenje bolnišnice prevzel v težkih časih: »V časih velikega neujemanja med potrebami prebivalstva in realnimi zmožnostmi zdravstva. Ampak vse velike situacije so hkrati tudi izziv. Mi smo že v prvih štirih mesecih dokazali, da se da tudi v najtežjih situacijah z dodatnim delom nuditi več, ustvariti pozitiven poslovni rezultat, odpirati tudi dodatne oddelke, kot je bil pulmološki. Načrtujemo, da bomo pospešili razvoj bolnišnice Celje v strokovnem in drugih smislih. Ciljev je veliko, glavni cilj pa je strokovni napredek in približati ljudem tisto, kar potrebujejo. Torej boj s čakalnimi vrstami, boj za nove kadre, mlajše kadre in postopna transformacija bolnice v okolje, ki bo prijazno tako uporabnikom, pacientom, kot tudi zaposlenim.«
Kovačić bo še naprej delal tudi kot kardiolog, dejal je, da so bili minuli meseci dober test za to. Kardiološkega oddelka, bil je namreč tudi predstojnik, pa ne vodi več. Glede ostalih predstojnikov pa je dejal, da načeloma menjav ne načrtuje, a da bo vse odvisno od njihovega dela: »Časi, ko je bila predstojniška funkcija dedna, so mimo. Vsi predstojniki bodo pod lupo učinkovitosti in organizacije oddelka. Ne samo predstojniki, vsi zaposleni, zlasti tisti, ki vodijo. Dogovorili se bomo za neke delovne cilje. Če jih bodo izpolnjevali ali presegali, ni nobene potrebe po menjavi. Če pa jih ne bodo dosegali in ne bo objektivnih razlogov, da jih ne dosegajo, potem bodo zamenjani.«
Tretja medicinska fakulteta
Tako Subotič kot tudi Kovačić sta omenila tudi možnosti napredka in razvoja celjske bolnišnice tudi pri snovanju tretje medicinske fakultete. Da je prav terciar velik cilj, so v celjski bolnišnici povedali že večkrat, po seji sveta zavoda je to ponovil tudi novi strokovni direktor Radko Komadina, ki je opozoril tudi na pomanjkanje zdravniškega kadra: »Če želimo bolnišnico peljati z ramo ob rami z razvito severozahodno Evropo, potem se moramo nenehno posodabljati in posodobitve so terciarna dejavnost. Zato bomo seveda morali narediti uspešno, dobro vzdušje med našimi zaposlenimi.«
»Iz te bolnišnice je izšla že potrjena fakulteta za zdravstvene vede, ampak za nove kadre nam bo primanjkovalo tudi zdravnikov. Z našimi kapacitetami za klinični pouk, ki so ta hip močno neizkoriščene, bi lahko zapolnili to vrzel. Ali bo to tretja medicinska fakulteta, ki bo zrasla na ramah ostalih dveh, že obstoječih, ne vemo, ampak Slovenija je majhna. Če se dobro dogovorimo, se da te stvari narediti brez metanja polen pod noge,« je dodal.
Komadina je dodal, da bi lahko medicinsko fakulteto dobili zelo hitro: »Ne zadošča pa samo veselje na naši strani, ampak tudi podpora in pripravljenost tistih, ki o tem odločajo. Ustrezna ministrstva so obveščena, tudi strateški svet za zdravstvo je to že obravnaval.
Deležniki vedo, tudi dekana obeh medicinskih fakultet sta na nek način sogovornika in iščemo načine, kako zapolniti vrzel v izobraževanju zdravnikov. Zlasti ob dejstvu, da imamo tu severno mejo, čez katero nam potegnejo od 15 do 20 odstotkov generacije. Tako bo verjetno ostalo še nekaj let in moramo skrbeti, da bodo tudi bodoči rodovi dovolj močni in motivirani. Če nam bo bolnico uspelo zagnati na tak nivo, kot si predstavljamo, in smo danes tudi prepričali svet zavoda, potem se bo vzdušje popravilo in bi moralo biti uspešno.«
Poleg Kovačića se je za mesto direktorja potegoval tudi podjetnik Rafko Medved, ki je svojo kandidaturo vložil zadnji dan, a ni dobil nobenega glasu.
Spomnimo, da sta Kovačić in Komadina na čelo bolnišnice prišla kot vršilca dolžnosti potem, ko je svet zavoda razrešil direktorja Aleksandra Svetelška in strokovnega direktorja Franca Vindišarja. Razrešili so ju po zamenjavi identitet bolnikov.
