»Nismo še zreli za ukinitev obveznega cepljenja«  

Cepljenje reši več življenj kot katerikoli drug javnozdravstveni ukrep, a veliko staršev ga še vedno odklanja. 

Objavljeno
06. maj 2019 10.25
Posodobljeno
06. maj 2019 13.27
Katera so cepiva bodočnosti? FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Varna in kakovostna precepljenost je tema okrogle mize, ki jo pripravlja Slovenska tiskovna agencija. O cepivih bodočnosti kot izzivu za raziskave v medicini so razpravljali specialistka javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Nadja Šinkovec, vodja projekta Vakcinet Ana Keršič, pediatrinja Andreja Borinc Beden ter infektolog in pediater Marko Pokorn. Okrogla miza se časovno prekriva s kongresom Evropskega združenja za otroške nalezljive bolezni (ESPID), ki bo v Ljubljani potekal od danes do nedelje.

NIJZ opozarja:
  • cepivo proti HPV je v kombinaciji z rednim presejanjem najučinkovitejše orodje za preprečevanje raka materničnega vratu
  • oslovski kašelj se širi s kašljanjem ali kihanjem, v še posebej hudi obliki poteka pri novorojenčkih
  • zaradi cepljenja se je število primerov otroške paralize po vsem svetu od leta 1988 zmanjšalo za 99 odstotkov
  • več kot 82.000 ljudi se je v Evropi leta 2018 okužilo z ošpicami
  • starši, ki se odločijo za cepljenje svojih otrok, zaščitijo tudi tiste, ki se ne smejo cepiti

 
Cepljenje je eden najbolj uspešnih in učinkovitih zdravstvenih ukrepov, ki vsako leto reši milijone življenj. Kljub temu je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v svetu še vedno 20 milijonov necepljenih otrok.


Cepljenje rešuje življenja, toda …

 
Cepljenje je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep – primerjati ga je mogoče z uspehom na področju pitne vode. Kljub temu stroka ugotavlja, da v državah z visoko blaginjo narašča število necepljenih otrok. SZO je zato dvom o cepljenju že razglasila za eno največjih groženj javnemu zdravju. 

Dr. Thomas Breuer, vodja medicinskega razvoja pri GlaxoSmithKline, je navdušen, da je medicinska stroka dosegla takšen napredek v razvoju cepiv, zlasti v pediatriji, kjer uporabljajo vse več kombiniranih cepiv. Slovenija je na tem področju v svetovnem vrhu, ocenjuje dr. Breuer.

Zakaj sploh zaupati stroki in cepivom? Kakšna je korist od njih? Vprašanje ni le zdravstveno, temveč tudi sociološko, psihološko in navsezadnje politično. Rešitev je odprta razprava, boljše zavedanje o tem, da lahko posameznik največ prispeva k zaščiti pred nalezljivimi boleznimi. Vsako leto umre milijon in pol otrok, ker niso cepljeni. V zadnjih dveh desetletjih se je smrtnost zaradi ošpic zmanjšala za več kot 80 odstotkov.

Nasprotovanje cepljenju je resen problem: spada med prvih deset največjih groženj svetovnemu prebivalstvu. Najbolj radikalni nasprotniki cepljenja verjamejo v svoj prav. »To je tako kot z vero,« pravi dr. Marko Pokorn. Kako torej pomagati staršem, ki so dnevno »bombardirani« z negativnimi informacijami o cepljenju? Treba je pridobiti njihovo zaupanje, menijo zdravniki. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, naj starši informacije o cepljenju iščejo na preverjenih spletnih straneh večjih zdravstvenih institucij – namesto na družbenih omrežjih.

Kolikšen delež precepljenosti je kakovosten in varen? O natančnih številkah je težko govoriti. V zadnjih desetih letih, kar so se ošpice v Sloveniji spet pojavile, se je v večini primerov bolnik okužil v tujini. Večina stikov z drugimi se je zgodila v zdravstveni ustanovi, pravi dr. Pokorn: »Bolj kot delež precepljenosti je zato pomembno, kako hitro se odzove epidemiološka služba.«


Cepljenje kot ogledalo družbe 


Proti devetim nalezljivim boleznim je cepljenje pri nas obvezno, proti pnevmokoku in HPV pa le priporočljivo. V štirih letih smo dosegli komaj 59-odstotno precepljenost. Slovenija zaseda neslavno predzadnje mesto na področju cepljenja proti pnevmokoknim okužbam, za nami je le še Republika San Marino. Večina drugih držav dosega skoraj 90-odstotno precepljenost. Naša družba še ni dovolj zrela, da bi ukinili obvezno cepljenje. Ena največjih težav naših staršev je, da nimajo možnosti, da se svobodno odločajo za ali proti cepljenju. Kultura cepljenja in ozaveščenost staršev v večini Evrope je na visoki ravni. Obvezno cepljenje za vstop v vrtec ravno zdaj uvaja Nemčija. Torej se trend tudi v razvitih državah obrača. 

Precepljenost proti ošpicam je v osrednjeslovenski regiji najnižja: lani je bila 91-odstotna, v primerjavi z Mursko Soboto, kjer je bila 98-odstotna.

Precepljenost proti gripi je bila lani v Sloveniji štiriodstotna, pri zdravstvenih delavcih pa 14-odstotna: največ cepljenih je med zdravniki, najmanj med administrativnimi delavci v zdravstvu. V ZDA, denimo, je cepljenje proti gripi pri zdravstvenih delavcih pogoj za zaposlitev – zato je stoodstotna. Cepljenja naj zdravniki ne zagovarjajo s figo v žepu, opozarja dr. Pokorn. 

V zdravstvu skrbno spremljajo neželene učinke cepiv. Vsi, tudi najbolj blagi, se vpisujejo v elektronski register cepljenih oseb, zagotavlja Andreja B. Beden in dodaja, da se slovenski pediatri aktivno zavzemajo za precepljenost otrok in za zakonodajo, ki bi starše spodbujala k cepljenju in jasno začrtala studi strategijo izboljšanja kulture cepljenja v naši državi in splošne ozaveščenosti. 


Katera cepljenja priporočiti odraslim in katera otrokom?


Za ženske, ki še načrtujejo otroke, ali za nosečnice je priporočljivo cepljenje proti oslovskemu kašlju; za otroke proti noricam, dojenčke proti rotavirusu, ne glede na starost pa proti klopnemu meningitisu.