Cerkev Marije zdravja ni ravno pri zdravju

Piran – Piranske cerkve so biseri med piranskimi kulturnimi spomeniki. Kljub temu piranska župnija (in škofija) nima dovolj denarja za njihovo vzdrževanje. Dovolj denarja ne dajeta ne občina ne država. To spravlja piranskega župnika Zorka Bajca v obup. Zato so že povsem resno premislili tudi o možnosti, da bi eno cerkev podarili občini.

»Končne odločitve še ni, a o tem resno razmišljamo. Ne vemo, koliko časa bomo te bisere sakralne dediščine še lahko držali pri življenju. Naredili bomo vse, da bi našli način, kako jih vzdrževati in ohraniti. Radi bi prepričali slovensko javnost, da piranska župnija ne potrebuje deset cerkva v mestecu Piran. Ob nedeljah pride k maši manj kot sto ljudi, zadoščala bi nam ena cerkev. Teh deset cerkva ima popolnoma drugo funkcijo v podobi zgodovinskega in spomeniško zaščitenega mesta. Največ imata od tega turistično gospodarstvo in celotna skupnost, ki se lahko hvali z enim najbolj zanimivih in kulturno bogatih mest v državi. Zato smo prepričani, da bi se morali za ohranitev tega bogastva truditi skupaj. Župnija zbere od miloščine približno 10.000 evrov na leto, s tem denarjem komaj preživi in komaj vzdržuje eno cerkev, ne pa deset tako zahtevnih, spomeniško zaščitenih. Če bi iz občinskega proračuna namenili 100.000 evrov, bi verjetno to bilo dovolj za redno vzdrževanje. Za temeljito prenovo vseh desetih pa bi potrebovali od pet do deset milijonov evrov,« nam je včeraj dejal župnik Zorko Bajc.

Tretjina odstotka za cerkve

»Znesek 100.000 evrov je komaj tretjina enega odstotka piranskega občinskega proračuna. Toda občina je lani za vzdrževanje cerkvic dala le 3000, predlani pa 2000 evrov, država pa zadnjič pred štirimi leti, in to manj kot 20.000 evrov,« je povedal Bajc, ki mu je župan Bossman včeraj obljubil 8000 evrov za obnovo stopnišča pred osmerokotno krstilnico sv. Janeza Krstnika. Ta je sestavni del baročnega kompleksa sv. Jurija, zgrajenega leta 1650 in razglašenega za kulturni spomenik državnega pomena, ki daje poleg zvonika in stolne cerkve pečat piranski veduti. Krstilnice že več desetletij ne uporabljajo za pastoralno dejavnost, temveč za prireditve. Zdaj se je župnik odločil za obnovo zunanjosti (omet, streha in stopnišče), kar bo stalo približno 60.000 evrov. Denar si je morala župnija izposoditi. Po dolgih letih jo bodo restavratorji podjetja Gnom spet ometali po stari preizkušeni metodi z apnenim ometom brez cementa.

Največje težave imajo v Piranu s cerkvico Marije zdravja na Punti, saj jo je sol tako poškodovala, da v njej odpada omet s stropa in sten. V njej ni več maš, ker objekt ni varen. »Za najrazličnejše študije, kako naj bi jo rešili, so porabili že precej denarja. Toda še zmeraj ne vemo, kako bi se lotili prenove, saj še za konservatorski program nimamo denarja. Zavod za varstvo kulturne dediščine bomo prosili, ali lahko v notranjosti na dveh mestih poskusno naredimo apneni omet. Če nam tudi to ne bo uspelo, jo bomo morali podariti. Seveda jo lahko podarimo samo Pirančanom in za javne namene,« je dejal piranski župnik, ki je bil v zadnjih letih tako podjeten, da mu je uspelo temeljito prenoviti in urediti zelo lep pastoralni center Georgios ob piranskem župnišču.

Formalne ovire za pomoč

To, da bi župnija podarila cerkev občini, se za zdaj zdi bolj provokacija in opozorilo kot resen namen. Na občini so nam odgovorili, da so za letos res predvideli le 4000 evrov za obnovo cerkva, vendar so konec leta izpolnili obljubo do strunjanske župnije, ki so ji v štirih obrokih izplačali 540.000 evrov iz naslova denacionalizacije. Največja ovira občinskih vlaganj v obnovo cerkva je, da te formalno niso občinska last in si tudi zato tega ne morejo privoščiti. Na vprašanje, ali bi sploh sprejeli darilo v obliki cerkve, ki bi jo morali temeljito prenoviti in nameniti precej več kot milijon evrov, nam je Janja Pavšič, direktorica občinske uprave, odgovorila, da bi morali o tej zadevi temeljito premisliti in preučiti vse okoliščine.