Tiskane izdaje
Novo mesto – Na novomeški policijski upravi so potrdili naše informacije, da zaradi domnevnih nepravilnosti, ki se nanašajo na podjetje Cerod, obravnavajo prijavo zoper odgovorni osebi v novomeški občini in v podjetju Cerod. Po neuradnih podatkih policija zoper njiju vodi predkazenski postopek.
Novomeški župan Alojzij Muhič pravi, da s prijavo ni seznanjen, direktor podjetja Cerod Alojz Turk pa je za Delo povedal, da gre verjetno za pogodbi, ki ju je pred leti sklenil s Papir servisom za odvoz odpadkov na obdelavo v Lenart in za mehansko obdelavo odpadkov na deponiji v Leskovici. Po njegovem ju je pregledal tudi nadzorni svet, a nepravilnosti ni odkril. »Moje delo je pregledno, pošteno in zato se obiska policistov ne bojim,« pravi Turk, prepričan, da so ovadbo spisale osebe, ki hočejo preprečiti izvedbo projekta Cerod 2. Po naših informacijah naj bi policisti v tej zadevi doslej zaslišali že skoraj 70 oseb, med katerimi ni direktorja Turka.
Fronta med posavskimi občinami in novomeško
Novomeška občina in podjetje Cerod na eni strani in štiri posavske občine (Krško, Sevnica, Brežice in Kostanjevica na Krki) na drugi se že nekaj časa obtožujejo, kdo je kriv za zamudo pri gradnji druge faze Cerod 2, katere osrednji del bo postavitev obrata za mehansko in biološko obdelavo odpadkov (MBO) na odlagališču Leskovec pri Novem mestu.
Dobrih 32 milijonov evrov vreden evropski projekt, v katerega je vključenih 15 posavskih, dolenjskih in belokrajinskih občin na čelu z novomeško, je že sredi leta 2011 odobrilo gospodarsko ministrstvo. Novomeški župan Muhič je septembra letos, ne da bi o tem obvestil župane posavskih občin, podpisal pogodbo za gradnjo druge faze Cerod z grškim podjetjem Hector S. A. v višini dobrih 25 milijonov evrov in takrat napovedal začetek del v oktobru, a se to ni zgodilo. Za MBO, katerega poskusno obratovanje je predvideno v prvi polovici leta 2015, izvajalec del sploh še ni pridobil gradbenega dovoljenja in tudi projekta še niso izdelali, je povedal direktor podjetja Cerod Alojz Turk.
Mencanje ministrstev
Zaradi manjših vhodnih količin komunalnih odpadkov je novomeška občina ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) predlagala spremembo izdane odločbe o sofinanciranju, v kateri bi količino vhodnih odpadkov s prvotno načrtovanih 55.500 ton znižali na 41.000 ton. Ker jih zdaj zberejo komaj 30.000 ton, so k vlogi priložili pisma o nameri, s katerimi se devet občin (Trebnje, Šmartno pri Litiji, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Mirna, Lovrenc na Pohorju, Pivka, Logatec in Postojna) zavezuje, da bodo na leto prispevale približno 11.000 ton smeti. Vrednost celotne druge faze projekta se ne bo spremenila, kot pravi Muhič, pa občina odgovora še ni prejela, čeprav je bila vsebina predloga usklajena ter potrjena med obema resornima ministrstvoma, gospodarskim in MKO. Dokler ministrstvi vsebine ne potrdita, ni mogoče podpisati pogodbe o sofinanciranju projekta s sredstvi kohezijskega sklada in iz državnega proračuna, kar lahko ogrozi celoten projekt druge faze. To bi pomenilo vračilo že vloženih nepovratnih sredstev za prvo fazo projekta in že zgrajeno čistilno napravo ter izgubo sredstev za drugo fazo. Lahko se zgodi, do bo treba vrniti 6,5 milijona evrov (brez davka in obresti), pravi Muhič.
Vendar sevniški župan Srečko Ocvirk pravi, da so se o omenjeni vlogi vsi župani in predstavniki ministrstev pogovarjali že v začetku leta, zato ne razume, zakaj je novomeška občina predlog za spremembo odločbe naslovila na MKO šele konec septembra. Darija Dolenc iz MKO je za Delo povedala, da so novomeško občino konec oktobra pozvali za dodatne obrazložitve, a jih občina še ni poslala.
Težave zaradi
Muhič in Turk pravita, da bo na Cerod na Leskovico pripeljanih manj odpadkov izključno zaradi bojkota štirih posavskih občin, ki smeti vozijo na mehansko obdelavo v zasebno družbo Kostak v Spodnji Stari Grad, katere 43-odstotna lastnica je tudi občina Krško. Zmogljivost tega obrata je bila na novo opredeljena v spremenjenem operativnem programu za ravnanje s komunalnimi odpadki in določena za območje Posavja s 14.500 tonami na leto. Operativni program je bil sprejet februarja, torej v času mandata okoljskega ministra Franca Bogoviča, s čimer je legaliziral svojo župansko odločitev o gradnji centra v Spodnjem Starem Gradu. Občina Krško ima očitno skupaj s podjetjem Kostak svoje poslovne načrte, kar pa je v nasprotju z medobčinskimi pogodbami o izgradnji projekta Cerod in črpanju evropskega denarja, ki so jih podpisale tudi posavske občine, pravita Turk in Muhič.
Stanko očita nepreglednost
Na očitke se je odzval krški župan Miran Stanko, ki je za Delo povedal, da do zapletov zagotovo ne bi prihajalo, če bi v Novem mestu projekt vodili odgovorno in pregledno: »Če bomo zgradili obrat za 41.000 ton odpadkov, imeli pa jih bomo dejansko pol manj, bo ta deloval s polovično zmogljivostjo, plačali pa bomo dvakratno ceno po enoti«. Stanko trdil, da je naložba predraga in da projekta zagotovo ne bodo plačevali njihovi občani z dražjo smetarino. Kljub temu iz Ceroda ne nameravajo izstopiti, za morebitno neuresničitev evropskega projekta pa bo po njegovem odgovorno vodstvo novomeške občine.
