Češki kirurgi bodo še naprej delali v UKC
Inštituta za otroške srčne bolezni še ne bo, zato je neizogibno podaljšanje sodelovanja s Čehi.
Odpri galerijo
Operacij pri nas ni bilo veliko, zato bosta tuja kirurga prihajala v Ljubljano le enkrat na mesec.
Ljubljana – Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni 1. maja ne bo začel delovati, zato bodo v ljubljanskem kliničnem centru primorani privoliti v predloge, ki so jih dali v praški bolnišnici. Ti pa za bolnike s prirojenimi srčnimi napakami niso optimalni.
V nekaterih podrobnostih ti predlogi spominjajo na sodelovanje z izraelskim kirurgom Davidom Mishalyjem. Ker ta v UKC ni bil redno navzoč, je to povzročalo težave, ki so se pokazale v ugovoru vesti zdravnikov in pozneje v mednarodnem nadzoru. V njem je navedeno, da se možnost, da kirurg operira le nekajkrat na mesec, medtem ko je dejavnost v preostalem času odvisna od mlajšega kirurga ali specializanta, ne bi smela več ponoviti, saj je povzročila popoln nered.
A po predlogu o podaljšanju sodelovanja z univerzitetno bolnišnico iz Prage po 30. aprilu, ko se bo iztekla polletna pogodba, se bo prav ta možnost ponovila. Češka zdravnika (polno usposobljen in izkušen kirurg in kongenitalni kardiovaskularni kirurg tik pred samostojnostjo) bosta v Ljubljano po novem prihajala le enkrat na mesec za štiri dni, če bodo potrebe večje, pa vsaka dva tedna, medtem ko bo koordinator dejavnosti ves čas dosegljiv po telefonu, da bo reševal morebitne težave.
Drag, a edini možen predlog
Po zdaj veljavni pogodbi je bil kirurg navzoč od ponedeljka do petka. Če bi otrok potreboval nujno operacijo v soboto zjutraj, kirurga ne bi bilo, po sedanjem predlogu pa bo verjetnost njegove navzočnosti v nujnih primerih še manjša. Urgentni pacienti bodo sicer v 24 urah prepeljani v Prago ali pa bo operacijski tim poslan v Ljubljano. Stalna navzočnost v Ljubljani med tednom je za češke kirurge pomenila izgubo časa, saj operacij pri nas ni bilo veliko, poleg tega niso imeli nikogar, ki bi ga lahko izobraževali. Medtem se je zgodil tudi množičen odhod pediatrov intenzivistov. Zato so se odločili, da bodo njihovi novi predlogi za sodelovanje, ki bo sklenjeno do konca leta, drugačni tudi po finančni plati.
Polletno sodelovanje med bolnišnicama je po sedanji pogodbi ljubljanski klinični center stalo 173.800 evrov, k temu je treba prišteti še stroške poti in nastanitve zdravnikov. Po novem predlogu bo to dražje: polno usposobljeni in izkušeni kirurg ter kongenitalni kardiovaskularni kirurg naj bi za delovni dan skupaj prejela 3000 evrov neto, njun štiridnevni obisk bo torej UKC stal 12.000 evrov neto. K temu je treba dodati še letalske vozovnice in stroške nastanitve v hotelu Meksiko. Za 12 tisočakov mora visoko usposobljen slovenski kirurg z dežurstvi delati skoraj tri mesece.
Iskanje zdravnikov
Predlog praških strokovnjakov je strokovni svet UKC že obravnaval. Vodstvu kliničnega centra verjetno ne bo preostalo drugega, kot da ga sprejme. Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, s katerim naj bi v Sloveniji dokončno in optimalno uredili program otroške srčne kirurgije, 1. maja po naših informacijah zagotovo ne bo zaživel. Mrzlično iščejo strokovnjake, ki bi delali v njem.
Kot kirurg, ki bi lahko tam delal, se omenja Igor Šehić iz Beograda. Že leta 2014 so ga videli v programu otroške srčne kirurgije, a se je zataknilo pri priznanju njegovih poklicnih kvalifikacij. Ker je tedaj brez ustreznih dokumentov operiral pri nas, je zdravstveni inšpektorat oglobil klinični center s 6000 evri kazni, tedanji direktor Simon Vrhunec pa je moral kot odgovorna oseba plačati 1500 evrov.
V nekaterih podrobnostih ti predlogi spominjajo na sodelovanje z izraelskim kirurgom Davidom Mishalyjem. Ker ta v UKC ni bil redno navzoč, je to povzročalo težave, ki so se pokazale v ugovoru vesti zdravnikov in pozneje v mednarodnem nadzoru. V njem je navedeno, da se možnost, da kirurg operira le nekajkrat na mesec, medtem ko je dejavnost v preostalem času odvisna od mlajšega kirurga ali specializanta, ne bi smela več ponoviti, saj je povzročila popoln nered.
A po predlogu o podaljšanju sodelovanja z univerzitetno bolnišnico iz Prage po 30. aprilu, ko se bo iztekla polletna pogodba, se bo prav ta možnost ponovila. Češka zdravnika (polno usposobljen in izkušen kirurg in kongenitalni kardiovaskularni kirurg tik pred samostojnostjo) bosta v Ljubljano po novem prihajala le enkrat na mesec za štiri dni, če bodo potrebe večje, pa vsaka dva tedna, medtem ko bo koordinator dejavnosti ves čas dosegljiv po telefonu, da bo reševal morebitne težave.
Drag, a edini možen predlog
Po zdaj veljavni pogodbi je bil kirurg navzoč od ponedeljka do petka. Če bi otrok potreboval nujno operacijo v soboto zjutraj, kirurga ne bi bilo, po sedanjem predlogu pa bo verjetnost njegove navzočnosti v nujnih primerih še manjša. Urgentni pacienti bodo sicer v 24 urah prepeljani v Prago ali pa bo operacijski tim poslan v Ljubljano. Stalna navzočnost v Ljubljani med tednom je za češke kirurge pomenila izgubo časa, saj operacij pri nas ni bilo veliko, poleg tega niso imeli nikogar, ki bi ga lahko izobraževali. Medtem se je zgodil tudi množičen odhod pediatrov intenzivistov. Zato so se odločili, da bodo njihovi novi predlogi za sodelovanje, ki bo sklenjeno do konca leta, drugačni tudi po finančni plati.
Polletno sodelovanje med bolnišnicama je po sedanji pogodbi ljubljanski klinični center stalo 173.800 evrov, k temu je treba prišteti še stroške poti in nastanitve zdravnikov. Po novem predlogu bo to dražje: polno usposobljeni in izkušeni kirurg ter kongenitalni kardiovaskularni kirurg naj bi za delovni dan skupaj prejela 3000 evrov neto, njun štiridnevni obisk bo torej UKC stal 12.000 evrov neto. K temu je treba dodati še letalske vozovnice in stroške nastanitve v hotelu Meksiko. Za 12 tisočakov mora visoko usposobljen slovenski kirurg z dežurstvi delati skoraj tri mesece.
Iskanje zdravnikov
Predlog praških strokovnjakov je strokovni svet UKC že obravnaval. Vodstvu kliničnega centra verjetno ne bo preostalo drugega, kot da ga sprejme. Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, s katerim naj bi v Sloveniji dokončno in optimalno uredili program otroške srčne kirurgije, 1. maja po naših informacijah zagotovo ne bo zaživel. Mrzlično iščejo strokovnjake, ki bi delali v njem.
Kot kirurg, ki bi lahko tam delal, se omenja Igor Šehić iz Beograda. Že leta 2014 so ga videli v programu otroške srčne kirurgije, a se je zataknilo pri priznanju njegovih poklicnih kvalifikacij. Ker je tedaj brez ustreznih dokumentov operiral pri nas, je zdravstveni inšpektorat oglobil klinični center s 6000 evri kazni, tedanji direktor Simon Vrhunec pa je moral kot odgovorna oseba plačati 1500 evrov.
