Cesta do Velenja preživela ustavno presojo
Nasprotniki trase zavrnjeni, Dars lahko nadaljuje priprave na gradnjo, Korošci zaradi zamude zahtevajo pospešitev del.
Odpri galerijo
Eden izmed številnih protestov nasprotnikov trase in CI Braslovče je bil organiziran tudi oktobra 2016 v Parižljah. FOTO: Brane Piano
Ljubljana, Velenje – Ustavno sodišče je odločilo, da uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN) za odsek trase tretje razvojne osi oziroma hitro cesto Šentrupert–Velenje ni v neskladju z ustavo in ni nezakonita. Presojo sta na pobudo združenih Civilnih iniciativ (CI) vložili občini Braslovče in Polzela, takrat pa je Družba za državne ceste (Dars) upočasnila priprave na gradnjo odseka. V Velenju so odločitev ustavnih sodnikov podprli, na Mestni občini Velenje pa so izrazili upanje, da se bodo postopki za gradnjo hitre ceste proti Velenju in Koroški čim prej nadaljevali.
Ustavno sodišče v odločbi sicer navaja, da je zahtevo vložila tudi občina Šmartno ob Paki, čeprav ta ni podpisala zahteve. Kakorkoli, po soglasno sprejetem mnenju ustavnih sodnikov uredba o DPN za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug iz leta 2017, ki sta jo izpodbijala občinska sveta Braslovč in Polzele, ni v neskladju z ustavo, zahtevo občine Šmartno ob Paki pa je sodišče zavrglo.
Braslovče in Polzela, ki ju je zastopal odvetnik Miha Šipec, sta trdila, da je bila uredba sprejeta po nezakonitem in protiustavnem postopku, da posega v številne ustavne pristojnosti občin in prebivalcev na trasi ter da niso imeli možnosti »učinkovito« uveljaviti kakšne druge trase. Spomnimo – CI Braslovče se je na primer zavzemala za traso Arja Vas–Velenje ali Zalog–Velenje, torej po območju drugih občin … Javne razgrnitve dveh tras, tudi ustavljanje razgrnitve Velenje–Zalog ter ponovna razgrnitev trase Šentrupert–Velenje, so se vlekle vse od leta 2007, za zdaj z odločbo ustavnega sodišča posledično potrjeno uredbo o DPN pa v ponovljeni razgrnitvi v letih 2015 in 2017.
Medtem je šaleško in koroško gospodarstvo, še posebej ker uredba o DPN Velenje–Slovenj Gradec že velja, opozarjalo, da brez sodobne prometnice začenjajo zaostajati v razvoju, v Celju pa sta bili občina in gospodarska zbornica za traso Velenje–Arja vas, torej za priključek na avtocesto bliže Celju.
Kot zapisano, so v Velenju po odločitvi ustavnih sodnikov izrazili pričakovanje, da bodo »aktivnosti stekle in da bomo do hitre ceste, ki jo to okolje nujno potrebuje, prišli čim prej«.
Mladinska iniciativa z Raven na Koroškem, ki si prizadeva za čimprejšnji začetek gradnje odseka hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec in kjer so doslej z zaskrbljenostjo spremljali zaplete zaradi trase, bi Koroško prek Velenja povezala z avtocesto. Prav tako so podprli odločitev ustavnega sodišča, a spominjajo: »Pobuda za oceno ustavnosti, ki je bila vložena lani, je brez poziva ali sklepa sodišča prepričala nadzorni svet Darsa, da je ustavil vsa dela na omenjenem odseku, zaradi česar je nastala nepopravljiva škoda v smislu časovne dinamike gradnje. Ocenjujemo, da smo zaradi pobude občin Braslovče in Polzela izgubili več kot leto dni časa, ki ga bo treba nadoknaditi. Zato bomo zahtevali pospešitev del tudi na spodnjem odseku severnega kraka tretje razvojne osi.«
Ustavno sodišče v odločbi sicer navaja, da je zahtevo vložila tudi občina Šmartno ob Paki, čeprav ta ni podpisala zahteve. Kakorkoli, po soglasno sprejetem mnenju ustavnih sodnikov uredba o DPN za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug iz leta 2017, ki sta jo izpodbijala občinska sveta Braslovč in Polzele, ni v neskladju z ustavo, zahtevo občine Šmartno ob Paki pa je sodišče zavrglo.
Braslovče in Polzela, ki ju je zastopal odvetnik Miha Šipec, sta trdila, da je bila uredba sprejeta po nezakonitem in protiustavnem postopku, da posega v številne ustavne pristojnosti občin in prebivalcev na trasi ter da niso imeli možnosti »učinkovito« uveljaviti kakšne druge trase. Spomnimo – CI Braslovče se je na primer zavzemala za traso Arja Vas–Velenje ali Zalog–Velenje, torej po območju drugih občin … Javne razgrnitve dveh tras, tudi ustavljanje razgrnitve Velenje–Zalog ter ponovna razgrnitev trase Šentrupert–Velenje, so se vlekle vse od leta 2007, za zdaj z odločbo ustavnega sodišča posledično potrjeno uredbo o DPN pa v ponovljeni razgrnitvi v letih 2015 in 2017.
Medtem je šaleško in koroško gospodarstvo, še posebej ker uredba o DPN Velenje–Slovenj Gradec že velja, opozarjalo, da brez sodobne prometnice začenjajo zaostajati v razvoju, v Celju pa sta bili občina in gospodarska zbornica za traso Velenje–Arja vas, torej za priključek na avtocesto bliže Celju.
Kot zapisano, so v Velenju po odločitvi ustavnih sodnikov izrazili pričakovanje, da bodo »aktivnosti stekle in da bomo do hitre ceste, ki jo to okolje nujno potrebuje, prišli čim prej«.
Mladinska iniciativa z Raven na Koroškem, ki si prizadeva za čimprejšnji začetek gradnje odseka hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec in kjer so doslej z zaskrbljenostjo spremljali zaplete zaradi trase, bi Koroško prek Velenja povezala z avtocesto. Prav tako so podprli odločitev ustavnega sodišča, a spominjajo: »Pobuda za oceno ustavnosti, ki je bila vložena lani, je brez poziva ali sklepa sodišča prepričala nadzorni svet Darsa, da je ustavil vsa dela na omenjenem odseku, zaradi česar je nastala nepopravljiva škoda v smislu časovne dinamike gradnje. Ocenjujemo, da smo zaradi pobude občin Braslovče in Polzela izgubili več kot leto dni časa, ki ga bo treba nadoknaditi. Zato bomo zahtevali pospešitev del tudi na spodnjem odseku severnega kraka tretje razvojne osi.«
