Cigler Kralj: Populacija medveda ni več pod kontrolo, sobivanje ni mogoče

Slovenija se je pridružila na ponedeljkovem zasedanju kmetijskih ministrov v Luksemburgu predstavljeni pobudi Romunije, da se zniža status zaščite medveda v Evropi, je sporočil kmetijski minister Janez Cigler Kralj. Po njegovi oceni populacija rjavega medveda v državi namreč ni pod nadzorom in zato sobivanje z njo ni več mogoče.

Kot je v izjavi prek družbenega omrežja Facebook pojasnil Cigler Kralj, se je država z njegovo »intervencijo« pridružila pobudi Romunije na področju upravljanja populacije rjavega medveda.

»V Romuniji je situacija še bolj napeta in še slabša kot v Sloveniji. Pojasnil sem, da tudi v Sloveniji populacija rjavega medveda ni pod kontrolo in da sobivanje z njo ni več mogoče. Ogrožena so življenja in zdravje ljudi, premoženje, živina ter drobnica na podeželju, torej kmetje in njihove rejne živali. To moramo ustaviti,« je dejal glede razprav med ministri v Luksemburgu.

Ogroženi niso ljudje, temveč medvedi

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, pa je Cigler Kralj v pogovorih o vprašanju zmanjšanja zaščite rjavega medveda na srečanju z drugimi kmetijskimi ministri EU opozoril tudi, da je Slovenija država z eno najvišjih gostot rjavega medveda v Evropi, kar predstavlja hkrati naravovarstveni uspeh in vse večji družbeni izziv.

Ob tem se je zavzel »za celovit in uravnotežen pristop, ki zajema preventivo, hitro ukrepanje pri problematičnih osebkih ter jasno in pravno vzdržno aktivno upravljanje populacije v okviru habitatne direktive EU«. Dodal je, da upravljanje medveda danes ni več le vprašanje varstva narave, temveč tudi vprašanje varnosti ljudi, zaščite kmetijstva in sobivanja na podeželju.

V pismu ostalim članicam EU Romunija in Slovaška opozarjata, da je v obeh državah trenutno skupaj prisotna več kot polovica celotne evropske populacije medvedov. Trenutna populacija medvedov v Romuniji je ocenjena na približno 11.500 osebkov, na Slovaškem pa na vsaj 2500 osebkov.

Sporna politika odstrela medveda

Ob tem državi opozarjata, da so napadi medvedov v zadnjih petih letih v Romuniji povzročili 14 smrtnih žrtev, več kot 150 ljudi je bilo hudo poškodovanih. Na Slovaškem pa so v enakem obdobju zabeležili štiri smrtne žrtve zaradi napadov medveda in 64 primerov hudih poškodb.

»Kmetijski sektor je prav tako močno gospodarsko prizadet zaradi izgub živine in ker kmetje svojih dejavnosti niso mogli opravljati v normalnih pogojih,« sta posvarili državi. Po njunih navedbah so velike zveri, predvsem medvedi, med letoma 2024 in 2026 ubili več kot 1800 domačih živali, vključno s konji, govedom, ovcami, kozami in prašiči. Na Slovaškem pa je bilo med letoma 2023 in 2025 ubitih več kot 500 domačih živali.

Ker rjavi medved nima naravnih plenilcev, je po prepričanju Romunije in Slovaške nujno učinkovito upravljanje vrste. Vsebino pisma, ki sta ga posredovali Evropski komisiji, so podprle tudi Hrvaška, Češka in Finska.

Politika naj prisluhne stroki, ne pa histeriji

»V Romuniji in na Slovaškem so razmere, ki jih povzročajo medvedi, precej resnejše, saj posledice niso omejene le na materialno škodo, temveč vključujejo tudi napade na ljudi, ki povzročijo smrtne žrtve in telesne poškodbe. S tem povezani gospodarski stroški in predvsem vpliv na javno varnost daleč presegajo obseg škode, ki jo na evropski ravni povzročajo volkovi in ki je privedla do spremembe njihovega režima zaščita,« opozarjata državi.

V luči tega Evropsko komisijo pozivata k znižanju zaščite rjavega medveda na podoben način kot nedavno v primeru volka. »Romunija in Slovaška pozivata k podobnemu pristopu za rjave medvede v tistih državah članicah, ki so dolgoročno dosegle in ohranile ugodno stanje ohranjenosti. To zagotavlja ohranjanje razumne in uravnotežene ravni socialnega in ekonomskega tveganja,« sta izpostavili državi.

Za sprožitev postopkov spremembe statusa zaščite medveda mora sicer njun predlog podpreti večina članic EU.