Cilj: kakovostno življenje za vse

Ljubljana – Vlada se je včeraj seznanila z osnutkom Strategije razvoja Slovenije 2030. Po javni razpravi, ki bo odprta do 9. novembra, bi jo lahko medresorsko uskladili in že decembra vlada tudi sprejela. Tako bo Slovenija dobila svoj strateški razvojni dokument, potem ko je staremu rok potekel že pred štirimi leti.

Že takoj po novem letu, je napovedala Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, bodo začeli pripravljati akcijski načrt in ga predvidoma še pred volitvami tudi končali. Akcijski načrt, ki bo sledil sprejeti strategiji, je seveda pomemben, saj bo cilje nove razvojne strategije tudi bolj prizemljil in jih konkretno povezal z državnim in drugimi proračuni ter finančnimi viri. To bo omogočalo sledenje osrednjemu, krovnemu cilju predlagane strategije – kakovostnemu življenje za vse.

Med temeljne stebre strategije sodijo tudi prizadevanja za vključujočo, zdravo, varno in odgovorno družbo, učenje za in skozi vse življenje, visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, ohranjeno zdravo naravno okolje ter visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Rast, vključenost, zdravo življenje

Predlog strategije izhaja iz globalnih gibanj in trendov, od spremljanja blaginje, gospodarske rasti, demografskih gibanj do BDP na prebivalca. Ta danes v Sloveniji dosega 83-odstotkov evropskega povprečja, leta 2030 naj bi se povzpel na evropsko povprečje, potem ko smo bili v predkriznem letu 2008 že na 90 odstotkih evropskega povprečja. Kot so pojasnili na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Svrk), bi za ta cilj ob 2-odstotni rasti EU v Sloveniji potrebovali okrog 3,2 -odstotno rast. Tudi pri produktivnosti bo treba še veliko narediti, čeprav je jasno, da nas pri tem precej zaznamujejo omenjeni demografski problemi.

Za povečavo kliknite na infografiko.

Pomembno je, da bomo ohranjali dobre rezultate Pise, saj so naši petnajstletniki umeščeni visoko v zgornje četrtine držav EU glede znanja naravoslovja, branja in matematike. Tudi stopnja socialne izključenosti po krizi pada in do leta 2030 jo želimo še znižati. Pomembno je tudi, da se zvišujejo tudi leta, ki jih bomo preživeli zdravi, saj naj bi ta pričakovana zdrava leta zvišali na 64,5 let za moške in ženske, potem ko so leta 2015 moški dosegli 58,8 in ženske 57,7 let zdravega življenja; na Švedskem pa že zdaj dosegajo 75 let zdravega življenja. Pomemben je delež obnovljivih virov energije v končni rabi, ki je bil pri nas leta 2004 visok dobrih 15 odstotkov, zdajšnjih 22 naj bi zvišali na 27 odstotkov.

Merljivi cilji

Za uresničevanje strategije je izpostavljenih 12 razvojnih ciljev: zdravo in aktivno življenje, znanje in spretnosti, dostojno življenje za vse, kultura in jezik kot temeljna dejavnika identitete, gospodarska stabilnost, konkurenčen, raziskovalni in družbeno odgovoren podjetniški sektor, vključujoč trg dela s kakovostnimi delovnimi mesti, nizkoogljično krožno gospodarstvo, trajnostno upravljanje z naravnimi viri, zaupanje vreden pravni sistem, varna in globalno odgovorna Slovenija in učinkovito javno upravljanje. Ti ciljih so merljivi skozi predlaganih 29 kazalnikov, ki se potem  povežejo v strateške usmeritve.  Pri nastajanju Strategije razvoja Slovenije 2030 so upoštevali tudi globalno Agendo 2030 za trajnostni razvoj, kar so kot dobro prakso prepoznali tudi na letošnjem političnem forumu OZN o trajnostnem razvoju v New Yorku.

Akcijski načrt, za katerega bodo potrebovali vsaj tri mesece, bo pripravljen že v času pred naslednjimi volitvami. Kot dobro orodje za katerokoli vlado, saj se bo do 2030 zamenjalo še kar nekaj vlad.