Čistilke jokajo po straniščih, direktor kršitve zanika

Prejeli smo anonimno pismo čistilke o novodobnem suženjstvu - zunanjem izvajanju dejavnosti.

Objavljeno
11. julij 2017 15.07
Posodobljeno
12. julij 2017 06.00
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

Ljubljana – Za čistočo Onkološkega inštituta Ljubljana skrbi 38 čistilk podjetja Cleaning. Ena od njih se v pismu pritožuje zaradi nemogočih delovnih pogojev, inšpektorat za delo pa je družbi naložil sprejetje ukrepov za preprečevanje nasilja, trpinčenja in nadlegovanja, kar njen direktor zanika.

»Pridejo bolne, jemljejo zdravila, jokajo po straniščih, da si olajšajo dušo. Po dva ali tri dni delajo ves dan. Če katera od njih pove, da ne zdrži več, jo takoj odpustijo,« beremo v anonimnem pismu ene od čistilk, zaposlene v podjetju Cleaning, d. o. o., ki opravlja zunanje storitve za onkološki inštitut (OI).

Delovni pogoji so nemogoči, delavke nimajo časa niti za malico, kaj šele za bolniško, sicer temu sledi odpoved – brez odpovednega roka, brez zahvale. Tiste, ki ostanejo, so ves čas v strahu, da bi njihovo matično podjetje izgubilo posel z inštitutom, zato pospravljajo po dva oddelka, čeprav bi zaradi velikosti vsak oddelek moral imeti svojo čistilko, piše v pismu.

Po podatkih aplikacije za prikaz porabe javnega denarja Erar je omenjeno podjetje od inštituta v zadnjih dveh mesecih prejelo 154.809 evrov, prej pa z njim ni sodelovalo. Cleaning, družba za storitve in trgovino, ki se ponaša s sloganom »Čistilci, vredni zaupanja«, ima 135 zaposlenih. Lani je ustvarila 4,2 milijona evrov prihodka in 17.000 evrov izgube, je razvidno iz podatkov Ajpesa.

Izposojene čistilke malenkost cenejše

Čiščenje onkološkega inštituta vsak dan opravlja 38 zaposlenih omenjenega podjetja, specialna čiščenja pa občasno opravljajo njegove dodatne ekipe. »Kvadratura prostorov na osebo, ki jih je treba vsak dan očistiti, se po zamenjavi izvajalca čiščenja ni povečala. Na določenih lokacijah se je celo zmanjšala,« razlagajo na OI ter zatrjujejo, da z drugimi informacijami o pogojih dela niso seznanjeni.

                                                     Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Zakaj teh čistilk ne zaposlijo sami? Pred razpisom za čistilni servis so z analizo ugotovili, da bi to pomenilo 6,77 odstotka višje stroške v primerjavi s stroški, ki jim jih zaračuna Cleaning.

Inšpektorat za delo je pri podjetju sicer v zadnjih petih letih opravil 17 pregledov ter zaradi kršitev in nepravilnosti izdal upravno odločbo, s katero mu je odredil sprejetje ukrepov za preprečevanje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja (psihosocialnih tveganj na delovnem mestu) in ukrepov glede prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc. Branka Knafelc z inšpektorata napoveduje, da bodo pri delodajalcu nadzor ponovili.

Direktor: To so popolne izmišljotine

Matjaž Madon
, eden od direktorjev in solastnik družbe, nam je pojasnil, da so očitki iz pisma čiste laži, saj nikoli v 25 letih poslovanja nobeni delavki niso ničesar očitali zaradi bolniškega staleža. »Nikoli in nikdar, to vam pošteno povem. Očitno je to napisala oseba, ki je nagnjena k vzbujanju pozornosti v medijih in v javnosti širi izmišljotine.«

                                                           Foto: Tomi Lombar/Delo

Madon vztraja, da je za zaposlene dobro poskrbljeno in da se nihče od njih še ni pritožil. Prav tako zanika zapis o tem, da čistilke nimajo časa za malico in da morajo počistiti preveliko kvadraturo, ter dejal, da z njim lahko kadarkoli opravimo nadzor in se prepričamo, da je vse v najlepšem redu. »Govoril sem z večino deklet in vsa so bila nasmejana, zadovoljna. Od njih nisem prejel nobene pripombe.«

Zanikal je tudi ugotovitve inšpektorata; zagotovil je, da nasilja in trpinčenja v podjetju nikoli ni bilo, zato smo ga vprašali, zakaj so torej od inšpektorata prejeli upravno odločbo, a je njen prejem prav tako zanikal.

»Nikoli nismo bili predmet kakršnekoli obravnave inšpektorata. Nikoli,« ponavlja direktor. Ko ga spomnimo, da so to uradni podatki inšpektorata, pa je dodal, da so jih morda dobili na podlagi pričevanja ene osebe oziroma neke prijave. Napovedal je še, da takšnih in podobnih ekscesov v njihovem podjetju ni bilo in jih tudi ne bo.

Manj ljudi dela več

Laura Orel iz Delavske svetovalnice, ki se pri svojem delu pogosto ukvarja z omejenim podjetjem, razlaga, da se delavci in delavke, ki se obrnejo nanje, pritožujejo nad preobremenjenostjo, standardi dela in izplačilom nadur. Ko je onkološki inštitut najel podjetje Cleaning, je večina čistilk, ki so že prej delale tam, ostalo.

                                                           Laura Orel. Foto: Igor Modic/Delo

»Čistilke si podjetja podajajo, je pa Cleaning zapustilo kar nekaj čistilk, ki so na OI prej delale tudi po pet let. Pogodbe so dobivale za mesec ali dva, nekatere za dlje. Predstavljajte si, kaj to pomeni za občutek varnosti.« Ker imajo pogodbe za en mesec, to pomeni, da če jim jih ne podaljšajo, so na neki način dobile odpoved. 

Obseg dela čistilk pri Cleaningu se je v primerjavi s prejšnjim delodajalcem povečal za vsaj petino, hkrati se je zmanjšalo število delavcev in delovnih ur, je še povedala. V Svetovalnici so januarja in ponovno marca pozvali inštitut, naj čistilke direktno zaposli. 

Vse odvisno od kulture vodstva

Zunanje izvajanje del se je v zadnjih letih v javnem sektorju precej uveljavilo. Po začetku recesije in ostrega varčevanja se je razširilo v službah, ki jih vodstvene strukture ne dojemajo kot del svojega kolektiva, ampak kot del podpornih služb.

Najeta delovna sila ali sodelavec - ta razlika še zdaleč ni zanemarljiva, je prepričana Laura Orel in spominja na primer fakultete za družbene vede, ki je lani vendarle zaposlila čistilke, ki so več let čistile njene hodnike. Takoj so se počutile sprejete, a na to se prevečkrat pozablja, kot se pozablja tudi na to, da delavec ni potrošno blago. Če bi delodajalci čistilke sprejemali kot svoje sodelavke, bi jih zaposlili, še pravi. 

Večina čistilk dela na tak način, zelo podobne so razmere pri delu varnostnikov. Eden od vzrokov, da se je tak način dela tako razširil, se skriva v glavnem merilu za izbor ponudnika javnega naročila: to je praviloma najnižja cena, pojasnjuje Laura Orel. S tem zakonom se je uveljavila taka vrsta alternativnega zaposlovanja. Naročnik v javnem sektorju tako dobi več različnih profilov delavcev, ki so fleksibilnejši - če je kdo odsoten zaradi bolezni ali nosečnosti, ga družba nadomesti z drugim delavcem, ne da bi stroške odsotnosti moral kriti naročnik.

O socialnosti socialne klavzule

»Vse to dobijo za ceno, ki ni nujno nižja, kot so redno zaposleni, vendar pa se naročnik otrese vsakršne odgovornosti do delavcev,« razlaga. Bistvena pomanjkljivost zakona je prav v tem, da naročniki ne nosijo nobene odgovornosti, vendar vključuje vsaj t. i. socialno klavzulo, ki jim denimo omogoča nadzor na plačilom prispevkov.

Laura Orel je do tega vseeno nekoliko kritična, saj v resnici nihče ne spremlja, kako je poskrbljeno za zaposlene v takšnih oblikah. Zato se pri Delavski svetovalnici zavzemajo, da bi v klavzuli opredelili neke minimalne standarde dela in načine nadzora, s katerim bi naročnik za delavca, ki je ves čas pri njem, lahko preveril ali ima zagotovljeno varnost zaposlitve, kakšno pogodbo o zaposlitvi ima ter ali prejema plačo.

»Če bi klavzula res bila socialna, bi to morala vsebovati, saj bi se s tem povečala socialna varnost tako zaposlenih.« Tudi zato meni, da bi družbam, ki kršijo delovnopravno zakonodajo, morali prepovedati nastopanje v postopkih javnega naročanja ter ostreje izvajati nadzor nad podjetji, ki pravice delavcev stalno kršijo.