Čistilne naprave v Posočju bi bile stran vržen denar

Prag za gradnjo naprave bi bil 2000 uporabnikov, drugod bodo imeli prekatne greznice.

Objavljeno
06. januar 2015 16.14
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin
Tolmin – S spremembo programa čiščenja odpadnih voda bi lahko samo v tolminski občini prihranili približno 16 milijonov evrov. To pomeni, da ne bi za vsako odročno vas gradili majhne čistilne naprave, temveč bi se zadovoljili s prekatnimi greznicami. Pravilno grajene namreč opravljajo delo celo bolje kakor večji objekti, je pokazala študija ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Posoške občine ugotavljajo, da so po zgraditvi večjih čistilnih naprav tamkajšnji vodotoki v ustreznih kakovostnih razredih, čeprav manjše čistilne naprave v večini primerov še niso zgrajene. Očiščene je za zdaj dobra polovica prodane vode. Pri izdelavi katastrov greznic objektov, ki še niso priključeni na čistilne naprave, ugotavljajo, da približno 40 odstotkov vseh uporabnikov sploh nima nikakršnega čiščenja, 20 odstotkov pa nima ustrezno dimenzioniranih pretočnih greznic.

Zgraditi bi morali deset čistilnih naprav

To pomeni, da bi z relativno nizkimi zasebnimi vložki v gradnjo ali sanacijo pretočnih greznic stanje lahko še bistveno izboljšali, trdijo. Za tolminsko občino je ocena stroškov približno štiri milijone evrov za vse, ki še nimajo urejenega čiščenja. Za izpolnitev vseh zahtev programa pa bi morala samo občina Tolmin v svojem proračunu za rekonstrukcijo kanalizacijskih sistemov in zgraditev zahtevanih čistilnih naprav zagotoviti najmanj 20 milijonov, pri čemer bi morali vsi, ki niso vključeni v aglomeracije, še sami poskrbeti za svoje male čistilne naprave.

»Veljavna ureditev glede odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Sloveniji do leta 2017 zahteva enormne naložbe. Samo v tolminski občini bi morali zgraditi deset čistilnih naprav s pripadajočo komunalno infrastrukturo. To je tako z administativnega kot tudi z gradbenega vidika nemogoče, z vidika gospodarnosti pa so te naložbe v današnjih časih milo rečeno negotove. Še posebej zato, ker tudi glede varovanja okolja ne pomenijo skoraj nikakršnega napredka. To jasno kaže študija, ki je bila narejena v okviru projektov ISO na čezmejnem programu Slovenija-Italija,« je bil odločen tolminski župan Uroš Brežan.

Obremenitev s fosforjem večja kakor pri greznicah

Župan se sklicuje na študijo ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki je merila odvajanje odpadne vode na območjih razpršene poselitve. Kot načrtovan ukrep je bila predvidena zamenjava greznic z malimi čistilnimi napravami in ureditev kanalizacijskega sistema s pripadajočo čistilno napravo v naselju Hruševlje v občini Brda. Rezultati so bili nekoliko presenetljivi.

V primeru načrtovane ureditve bi se namreč obremenitev odvodnika Kožbanjščka s celotnim dušikom na letni ravni zmanjšala za 2,4 odstotka, toda obremenitev s celotnim fosforjem bi se povečala za 1,3-odstotka. Strokovnjaki so na podlagi rezultatov sklepali, da je z vidika obremenitve vodotoka s fosforjem koncentriran iztok iz čistilne naprave bolj neugoden za stanje kakovosti kakor pa razpršeno onesnaženje iz posameznih greznic oziroma malih čistilnih naprav.

Predlog za podaljšanje roka

Brežan je kot državni svetnik dal pobudo za spremembo državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki je doslej zahteval brezpogojno pokoritev evropskim direktivam, kjer bi najkrajšo potegnile lokalne skupnosti z razpršenimi naselji.

Ministrstvu za kmetijstvo je predlagal, da bi večprekatne greznice štele kot male čistilne naprave, občine pa bi morale zagotoviti čistilne naprave zgolj za območja, ki so obremenjena z več kakor 2000 priključnimi enotami. Za ta namen bi podaljšali tudi roke izvedbe, saj da jih občine do 2017 zagotovo ne bi zmogle.

Na ministrstvu se o spremembah sprva niso hoteli pogovarjati, naposled pa so pobudam prisluhnili. Koliko jih bodo upoštevali, niso napovedali.