Civilna iniciativa še vedno nasprotuje hidroelektrarni Kozjak

Ker elektrarna po mnenju civilne iniciative posega v Naturo 2000, so posredovali tudi pri evropski komisiji.

Objavljeno
28. junij 2011 09.08
Posodobljeno
28. junij 2011 09.19
Urban Červek, Miha Rubin, Maribor
Urban Červek, Miha Rubin, Maribor
Maribor – Dravske elektrarne Maribor zaključujejo pripravo tehnične dokumentacije za enega največjih gradbenih projektov v Sloveniji, na 340 milijonov evrov ocenjene črpalne elektrarne Kozjak s priključnim daljnovodom. S februarja sprejetim državnim prostorskim načrtom se jim je namreč odprla pot do gradbenega dovoljenja, a jih kljub temu čaka še največja preizkušnja: pridobitev dovoljenj lastnikov parcel, združenih v civilno iniciativo, ki odločno nasprotujejo predvsem trasi 22-kilometrskega daljnovoda.

»V Bruselj, kjer smo že dobili svojo opravilno številko, smo na generalni direktorat za okolje in prostor evropske komisije poslali ovadbo, saj so s črpalno hidroelektrarno (ČHE) Kozjak posegli v naravno okolje, v tako imenovano Naturo 2000,« je v pogovoru za Delo povedal predsednik Ekološkega društva Kozjak-Dragučova Borut Holcman. Med razlogi za ovadbo je omenil tudi nespoštovanje zakonodaje. Ob tem so v omenjenem društvu napovedali še postopek na ustavnem sodišču. »Imamo leto dni časa, da damo v ustavno presojo sprejeto uredbo o državnem prostorskem načrtu,« je povedal Holcman.

Zahtevno pridobivanje soglasij lastnikov parcel

Po njegovem mnenju investitorja sicer čaka še dolga pot do gradbenega dovoljenja za ČHE Kozjak. »Kolikor mi je poznano, za gradbeno dovoljenje niso dobili še nobenega soglasja, vsaj od članov naših civilnih iniciativ ne, potrebujejo pa soglasja vseh lastnikov parcel, na katerih bo stal daljnovod ali steber daljnovoda. Teh lastnikov je 76,« je pojasnil Holcman.

Tudi v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) priznavajo, da jih čaka zahtevna naloga. »Pomembno in zahtevno bo delo na področju odkupov in pridobivanja služnosti zemljišč. O zahtevnosti postopka priča podatek, da je v projektu evidentiranih več kot 1000 parcel in s tem tudi veliko lastnikov, ki bodo vključeni v nadaljnje postopke obravnave zemljišč,« je povedal direktor Viljem Pozeb, ki zato napoveduje »intenziven dialog z vsemi, ki so s projektom kakorkoli povezani«.

Holcman pa pravi, da o pogovorih med DEM in lokalno skupnostjo ne vedo nič, pač pa po njegovih besedah investitor v zadnjem času zelo močno lobira za projekt. »Tudi k meni so poslali neke lobiste. Pri nas bi morali lobirati za spoštovanje pravnega reda, ne pa za to, da se legalizira sporne zadeve,« je ogorčen Holcman.

Selnica ob Dravi 
projekt podpira

Občina Selnica ob Dravi, kjer bodo stali objekti elektrarne (akumulacijski bazen, strojnica, cevovod, dostopne ceste in del daljnovoda), projekt formalno podpira, je v pogovoru za Delo povedal župan Jurij Lep. »To ni moje stališče, temveč občinsko. Z investitorjem korektno sodelujemo, obvešča nas o svojih aktivnostih, imamo skupni odbor, imeli smo javne razgrnitve, s sprejetjem državnega prostorskega načrta pa je investitor dobil zeleno luč za nadaljevanje projekta,« je povedal Lep. »Zavedati se moramo, da pomeni ČHE za naš kraj veliko odrekanje. Gotovo se bo povečala obremenitev okolja. V času gradnje, kakšno leto in pol, bo življenje (zaradi velikega števila tovornjakov, op. p.) oteženo. Zato je za nas pomembna varnost ljudi. Investitor bo moral poskrbeti za ureditev cest z novimi pločniki in drugim,« je povedal župan.

Ob tem poudarja, da bo za uspešno nadaljevanje ključen dogovor med DEM in lastniki zemljišč, čez katero bo tekel daljnovod. »Brez individualnih pristopov dogovora ne bo,« je prepričan župan. »V ozadju so vedno takšni in drugačni interesi, a ti niso moja stvar. Predsednika civilne iniciative Holcmana spoštujem, a treba je najti kompromis,« je še povedal župan.