Človekove pravice poučeni o njih lažje uveljavljajo

Pravice starejših: Ukrepe, ki se navezujejo na strategijo dolgožive družbe, bi morali izvajati hitreje, opozarjajo v pisarni varuha človekovih pravic
Objavljeno
09. januar 2019 12.00
Posodobljeno
09. januar 2019 12.00
V pisarni varuha človekovih pravic ugotavljajo, da bi država morala sprejeti še veliko ukrepov za kakovostno staranje prebivalstva. Foto Mavric Pivk
Ljubljana – Učenje o človekovih pravicah je nujno, saj lahko samo poučeni ustrezno uveljavlja svoje pravice, poudarjajo v pisarni varuha človekovih pravic, kjer je kot tretja samostojna enota z novim letom začel delovati center za človekove pravice, ki se bo ukvarjal s promocijo, raziskovanjem in izobraževanjem javnosti.

Lani so se posebej posvetili pravicam starejših, ki se sicer obračajo na varuha, a ne množično. Ker spadajo med ranljive skupine in se večkrat ne znajdejo, se jim z različnimi aktivnostmi približajo sami, pravijo v varuhovi pisarni. Varuh je že pred desetimi leti predlagal ustanovitev urada za starejše, prav tako podpira idejo predstavnikov nevladnih organizacij o uvedbi zagovornika pravic starejših, ki bi jim lahko pomagal pri uveljavljanju pravic. Leta 2017 je varuh postal prva demenci prijazna točka, na mesečnih srečanjih po občinah pa se z občinskimi vodstvi med drugim pogovarjajo o skrbi za socialno varstvo občanov, tudi starejših.
24,2
odstotka
utemeljenih pobud je varuh predlanskim prejel na področju institucionalnega varstva starejših


Potrebne sistemske spremembe


Varuh tudi kot državni preventivni mehanizem med drugim nadzira institucije, kjer je ljudem odvzeta ali omejena svoboda gibanja. V primeru starejših so to predvsem psihiatrične ustanove in domovi za starejše, v zadnjih zlasti oddelki za ljudi z demenco. Poziva k čimprejšnji uresničitvi priporočil iz posebnega tematskega poročila o izboljšanju razmer za nameščanje in obravnavo ranljivih zaprtih oseb, med katerimi so tudi starejši.

Po novem pri pisarni varuha deluje center za človekove pravice, namenjen tudi izobraževanju.
Predlog o ustanovitvi urada za starejše in o uvedbi zagovornika pravic starejših.
V zadnjih desetletjih so pod močnimi pritiski tudi že pridobljene človekove pravice.


V pisarni varuha ugotavljajo, da bi država morala sprejeti še veliko ukrepov za kakovostno staranje prebivalstva. Ministrstva pa bi morala hitreje izvajati ukrepe in akcijske načrte, ki nastajajo na podlagi leta 2017 sprejete strategije dolgožive družbe. Da so za uresničevanje pravic starejših ter zagotavljanje kakovostne obravnave starostnikov v institucijah in domačem okolju potrebne sistemske spremembe, so med drugim opozorili na septembrskem posvetu Starejši kot sedanjost in prihodnost družbe, ki so ga pripravili skupaj z državnim svetom, izdali so tudi zbornik s tem naslovom.

Poleg zagotovitve dostojnih pokojnin so pri tem nujni programi za samostojne ljudi v tretjem življenjskem obdobju, denimo omogočanje zaposlitve in dela, medsebojno povezovanje, izobraževanje, zagotavljanje aktivnosti v prostem času. Potrebni so celoviti programi za delno samostojne starejše, kot so pomoč in nega na domu, centri za pomoč na daljavo, oskrbovana stanovanja, usposabljanje družinskih članov, zagovorništvo, pa tudi dopolnjeni programi za popolno oskrbo starostnikov, kot so dnevno varstvo, domovi in druge družine.


Revščina in nasilje


V pisarni varuha ugotavljajo, da so starejši največkrat žrtve revščine, ta pesti še zlasti starejše ženske, ki živijo same in imajo nizko pokojnino. Po priporočilu varuha je bila na začetku preteklega leta sprejeta novela zakona o izvršbi in zavarovanju, po kateri je izvršba na nepremičnino na vrsti kot zadnja in izredna možnost za poplačilo dolga; tako je tudi položaj revnih starejših manj ogrožen. Pogosto obravnavajo različne oblike nasilja bližnjih sorodnikov nad starimi in bolnimi, ki imajo edini sicer reden, a nizek dohodek, s katerim morajo preživljati tudi mlajše, praviloma brezposelne sorodnike. Velikokrat se zgodi, da sorodniki starejše odpeljejo iz institucionalnega varstva v domačo oskrbo, kjer pa ni nikakršnega nadzora nad njihovo nego in bivalnimi razmerami.

image
Številne zaveze splošne deklaracije človekovih pravic ostajajo neizpolnjene. Foto Tadej Regent


Starejši se srečujejo z diskriminacijo pri zaposlovanju, pogosto so dolgotrajno brezposelni. Pobude varuhu se nanašajo še na odmero invalidske ali vdovske pokojnine ter na vprašanja invalidnin oziroma dodatkov za pomoč in postrežbo. Starejše je razveselila nova ureditev varstvenih dodatkov brez blokade premoženja do določene vrednosti.


Ohraniti in izboljšati javno zdravstvo


Varuh opozarja, da bi bilo treba ohraniti in izboljšati javno zdravstvo, kajti starejši, ki večinoma nimajo zadostnih sredstev in pogosteje potrebujejo zdravstveno oskrbo, morajo imeti dostop do nje. Bojijo se, da bi morali sami plačevati zdravstvene storitve, kar se dogaja v zobozdravstvu. Nujno bi bilo treba skrajšati dolge čakalne dobe, ki so lahko za marsikaterega starejšega usodne. Med drugim starejši potrebujejo fizioterapijo, ki ponekod sploh ni dostopna ali pa morajo nanjo čakati zelo dolgo. Poleg tega varuh poziva državo, naj poskrbi za ustrezno paliativno oskrbo. Nujno je vendarle že urediti sistem dolgotrajne oskrbe. Bolnišnice starejše ljudi precej hitro odpustijo v domačo oskrbo, ki pa je svojci ne zmorejo opravljati, zato potrebujejo institucionalno namestitev.

Varuh je lani posebno pozornost namenil institucionalnemu varstvu, zadnja leta je namreč prejel veliko utemeljenih pobud na tem področju; leta 2016 jih je bilo skoraj 18 odstotkov, predlanskim pa že skoraj četrtina. Med drugim so ugotovili, da je možnost vključitve v dom preveč odvisna od premoženjskega stanja posameznika ali njegovih sorodnikov ter od nesorazmerne pokritosti z domovi.

Slovenski državljani, nastanjeni na Hrvaškem
V pisarni varuha ugotavljajo, da se visoka gospodarska rast še ni izrazila v boljših bivalnih razmerah ter dostopnosti in kakovosti storitev za starejše. Zato se dogaja, da starejši ali njihovi svojci za drugo bivališče na stara leta izbirajo domove na Hrvaškem, kar se bo verjetno nadaljevalo. Varuh pri tem opozarja na problem nadzora nad oskrbo starejših, saj so slovenski državljani nastanjeni v tuji državi.


Glede na visoko stopnjo revščine med starostniki – pod pragom tveganja revščine živi skoraj vsak šesti prebivalec, starejši od 65 let – so vse manj zmožni plačevati oskrbnino v domovih ali sploh ne. Domovi se tako spopadajo z vse večjim številom tistih, ki oskrbnine ne morejo plačevati. Seveda pa je marsikaj povezano prav s finančno zmožnostjo prosilcev, saj si plačilo celotne oskrbnine nekateri lahko privoščijo v dražjih zasebnih domovih, drugi pa nimajo niti minimalnih sredstev.


Številne neizpolnjene zaveze deklaracije


V pravice starejših je bilo lani usmerjeno tudi delo veleposlanika Vojislava Šuca, stalnega predstavnika Slovenije pri uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, ki je bil za eno leto izvoljen za predsednika sveta OZN za človekove pravice. V iskanju podpore za sprejetje ustreznega in zavezujočega mednarodnopravnega instrumenta za zaščito pravic starejših, za katerega se Slovenija zavzema že desetletje, je skupaj z argentinskim veleposlanikom ustanovil ženevsko skupino prijateljev starejših. Ena njenih glavnih nalog je zagotavljanje podpore neodvisni izvedenki OZN za pravice starejših, o tej problematiki ozavešča tudi vse relevantne deležnike v Ženevi.

image
Ker so v zadnjih desetletjih pridobljene pravice pod močnimi pritiski, bo Slovenija veliko prizadevanj namenjala tudi podpori že sprejetih pravic, pravijo na zunanjem ministrstvu. Foto Marko Feist


Sicer pa je bila lanska kampanja za proslavitev 70. obletnice sprejetja splošne deklaracije človekovih pravic namenjena prav ozaveščanju, da številne zaveze tega dokumenta ostajajo neizpolnjene, pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Ker so v zadnjih desetletjih pridobljene pravice pod močnimi pritiski, bo Slovenija veliko prizadevanj namenjala podpori že sprejetih pravic. Ob obletnici je ministrstvo pripravilo uradni prevod deklaracije, objavljen je bil v uradnem listu, prav tako je izšel v knjižni obliki v zbirki Mednarodno pravo; knjižico so brezplačno razdelili šolam in knjižnicam.

Da bi spodbudili razmislek o tem, kako staranje vpliva na odnos družbe do posameznika in kako dobro so starejšim dejansko zagotovljene pravice, ki jih jemljemo za samoumevne, so pripravili razstavo »Staranje. Družba za vse«. Osredotoča se na enakost in nediskriminacijo, vključenost v družbo, pravico do dela in do zdravja, poslovno sposobnost, oskrbo, dostopnost, nasilje in zlorabo, samostojnost in neodvisnost ter medgeneracijsko sožitje. Do zdaj je bila na ogled na Brdu pri Kranju, v Ljubljani, Madridu, Parizu in Ženevi.