Čreda z Vernarice se vrača na pašo na vrh Uršlje gore

Ovršje čistijo lesne in grmovne zarasti. Jeseni bodo naravovarstveniki to naredili še na Peci.
Fotografija: Na Uršlji gori (1699 metrov) stoji najvišje ležeča cerkev v državi. Ob njej je planinski dom, nad njim a RTV-oddajnik. V tem trikotniku se ovce, ki se po desetletjih vračajo na goro, ne bodo pasle. FOTO: Marko Feist/Delo
Odpri galerijo
Na Uršlji gori (1699 metrov) stoji najvišje ležeča cerkev v državi. Ob njej je planinski dom, nad njim a RTV-oddajnik. V tem trikotniku se ovce, ki se po desetletjih vračajo na goro, ne bodo pasle. FOTO: Marko Feist/Delo

Zavod za varstvo narave v teh dneh v okviru čezmejnega naravovarstvenega projekta Balance­ for Nature and People (Banap) na ovršju Uršlje gore odstranjuje lesno in grmovno zarast. Čiščenje je del naravovarstvenih ukrepov za ohranitev biotske pestrosti travišč. Podobne aktivnosti zavod jeseni načrtuje tudi na ­obmejni gori Peci.

»Izvajamo ukrepe, ki bodo omogočili ohranitev enega od najbolj ogroženih habitatov z redkimi in endemičnimi vrstami, kot sta kamniška murka in avstrijska murka, ki imata na Uršlji gori najbolj vzhodno rastišče. V sodelovanju z območno enoto zavoda za gozdove v Slovenj Gradcu in ob podpori prevaljskega planinskega društva, lovske družine, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter upravljavca RTV-stolpa bodo dela potekala do petka. Hkrati z zakupnikom zemljišča pripravljamo pašni načrt, po katerem se bo na ovršju gore poleti izvajala kratkotrajna paša drobnice. Le tako bomo preprečili, da pisanih travnikov ne bodo prerasle smreke, nižinske trave, čmerike, šaši in druge vrste,« je povedala naravovarstvena svetovalka Lenka Stermecki z mariborske območne enote zavoda za varstvo narave.

V času čistilnih del prosijo pohodnike, ki jih na priljubljeni gori v tem času ni malo, za strpnost in previdnost. »Pa tudi za razumevanje. Sečnja dreves ni videti najbolj prijazno in morda na prvi pogled ne deluje naravovarstveno,« je nadaljevala Lenka Stermecki.
 

Peca in Uršlja gora v območju Natura 2000


Podobne aktivnosti zavod za varstvo narave jeseni načrtuje na Peci. »Na našem najvzhodnejšem dvatisočaku so še pred nekaj desetletji s pašo ovac in občasnim čiščenjem lesne zarasti preprečevali zaraščanje ovršja z rušjem, danes pa se tudi tu območja vidno zaraščajo. Na srečo se domačini vračajo k tradicionalni uporabi in se paša na ovršju Pece spet izvaja ter tako upočasnjuje zaraščanje,« je povedala Lenka Stermecki.

V času čistilnih del prosijo pohodnike, ki jih na priljubljeni gori v tem času ni malo, za strpnost in previdnost. FOTO: Tomo Jeseničnik
V času čistilnih del prosijo pohodnike, ki jih na priljubljeni gori v tem času ni malo, za strpnost in previdnost. FOTO: Tomo Jeseničnik


Površina travnikov na ovršju Uršlje gore obsega okoli enajst hektarov, v zavarovanem območju krajinskega parka Topla, ki zajema območje doline Tople in slovenski del pobočij ter ovršja Pece, pa travniki pokrivajo okoli 64 hektarov. Peca in Uršlja gora imata pomemben naravovarstveni status, saj spadata v območje Natura 2000 in sta naravni vrednoti državnega pomena.
 

Kmetija 1100 metrov nad morjem


Na ovršju Uršlje gore bo čredo ovac preselil na pašo Rihi Rupreht, gospodar s kmetije na planoti Vernarica, 1100 metrov nad morjem. »Tako visoko naše črede že dolgo nismo pasli. Kakovost paše nas ne skrbi, naša edina bojazen so sprehajalci s psi,« je povedal Rupreht. Na mariborskem zavodu za varstvo narave zato še posebej opozarjajo lastnike psov, naj jih vodijo na povodcu in tako ranljivim prostoživečim živalskim vrstam ter ovčji čredi omogočijo opravljanje naravovarstvenega poslanstva.

Vodilni partner projekta Banap je avstrijski biosferni park Nockberge, v njem pa sodelujejo še združenje za varstvo narave avstrijske zvezne dežele Štajerske in družba Regionalmanagement Burgenland z Gradiščanskega, iz Slovenije pa poleg zavoda za varstvo narave še občina Črna na Koroškem. Projekt je v celoti vreden okoli 670.000 evrov. Vir sredstev je program čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija.
 

Preberite še:

Komentarji: