Črno piko dobi ... slovenska politika

Slovenska politika se pričakovano niti ta teden ni pretirano odzivala na razkritja davčnih oaz in problematiko utaje davkov in drugih nezakonitih finančnih operacij. Še vedno torej velja previdna in načelna izjava predsednika vlade Mira Cerarja: »Finančno odtekanje denarja je problematično, zlasti z vidika izogibanja plačevanju davkov v skladu z določili, ki veljajo v posamezni državi rezidentstva, in s tem s posledicami za javne finance.«

Medtem ko čakamo, da bo politik, in ne pravnik, Cerar te finančne operacije, v katere se vsak dan ujame tudi kakšen naš rezident, komentiral zlasti z vidika družbene nesprejemljivosti, mu bo mogoče v pomoč razkritje kolegov s Siola. Ti so ugotovili, da so tri državna podjetja, ki jih je prodala država – vodi jo taisti Cerar – končala v rokah podjetij nabiralnikov iz davčno ugodnejših okolij. Še dve sta postali del lastniške verige, v kateri imajo ključno vlogo družba iz Luksemburga. Nizozemsko podjetje nabiralnik pa obvladuje skoraj 30 odstotkov delnic Mercatorja.

V resnih državah

Pariz in Berlin medtem že ukrepata. Začela sta izvajati pritisk na industrializirane države, naj ustvarijo skupen črni seznam vseh držav, ki omogočajo prikrite davčne operacije. Vplivni nemški finančni minister Schäuble in njegov francoski kolega Sapin zahtevata izmenjavo informacij in javno objavo vseh korporativnih struktur in njihovih vodstev, ki od takšnih praks profitirajo.

Francosko-nemški vlak pri nekaterih zadevah očitno vendarle nekam vozi. Zdaj ko so nemške in francoske banke po polomu v Grčiji na varnem, je treba zahtevati preglednost. Pri nas niti takšnega stališča očitno nismo sposobni (glej zgoraj).