Črnomelj: največji problem je šola
V Črnomlju se razmere umirjajo, ocene škod - ki so sicer še grobe - so v milijonih evrov. Brez škod na strehah zasebnikov.
Odpri galerijo
Streha podjetja Akrapovič v nedeljo. Foto Simona Fajfar
Črnomelj – »Ne, nismo še uspeli s folijo zaščititi vseh streh zasebnih hiš. Računamo, da bo intervencija končana v sredo,« pravi črnomaljska županja Mojca Čemas Stepanović o odpravljanju posledic petkove katastrofalne toče. Izkazalo se je, da so bili številni starejši, ki živijo sami, prepričani, da ni potrebno poklicati nikogar, ker jim bodo že pomagali.
Potem, ko je bil Črnomelj v nedeljo dežela gasilskih vozil, ker se je tam na veselje številnih črnomaljskih otrok zbralo 200 gasilskih vozil in preko 1000 gasilcev iz skorajda vse Slovenije in tudi hrvaškega Karlovca, se sedaj razmere vračajo v običajne tirnice. V štabu civilne zaščite so pričakovali, da jim bo uspelo med vikendom prekriti vse objekte, vendar se je izkazalo, da je še kakšnih 30 hiš z večinoma starejšimi prebivalci, ki jih morajo prekriti s folijo, da ne bo voda zalivala stanovanjskih površin.
V javnih ustanovah so razmere uredili, kolikor se da. V Vrtcu Čerdak predvsem zaradi staršev, ki so razumeli prošnjo, da naj, če je le možno, obdržijo otroke doma, ker je streha starega dela vrtca preluknjana. Za otroke, ki so jih starši vendarle pripeljali, pa so organizirali varstvo v novem delu vrtca. »Razmere so znosne, a le zaradi razumevanja staršev, ki so za otroke poskrbeli doma,« pravi Mojca Čemas Stepanović.
Zaradi prostorske stiske so staršem prej, kot je običajno, ponudili rezervacije oziroma napovedano neprekinjeno odsotnost otroka, ki jo ponavadi izkoristijo med počitnicami. »Do jeseni pa moramo zamenjati streho, tako da bo lahko vrtec sprejel vse otroke,« pravi županja o milijon evrov vredni naložbi.
Največji problem je stara stavba OŠ Loka, ki so jo zaprli zaradi poškodovane strehe in vode, ki je tekla tudi po električni napeljavi. Izselili so šest oddelkov, ki so jim prostore našli v bližnji srednji šoli, za dva pa so našli prostore na njihovi šoli. »Če bomo popravljali to streho, bo to stran vržen denar,« pravi ravnateljica Damjana Vraničar, ravnateljica OŠ Loka Črnomelj, županja pa se s tem strinja.
Montažna zgradba, ki je bila postavljena leta 1967, je samo še za rušenje. Za nov prizidek, kjer bo 18 učilnic, z jedilnico in drugimi prostori, imajo pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar pa država že osem let ni objavila razpisa za sofinanciranje tovrstnih projektov. Zato v Črnomlju upajo, da jim bo uspelo s pomočjo te katastrofe pridobiti delež državnih sredstev za to 10 do 12 milijonov evrov vredno naložbo, v katero je všteta tudi oprema. Ko se jo bodo lotili, računajo na šoli, bo morala biti gotova v letu dni. "Morda bomo morali v tem času imeti pouk v dveh izmenah," pravi ravnateljica. Po drugih javnih ustanovah – izjema je Vrtec Loka, kjer so del otrok preselili v bližnjo srednjo šolo - večjih prostorskih težav zaradi posledic toče nimajo.
Občinski svet bo o proračunskem denarju, ki bo nujen za odpravo posledic toče na javnih stavbah, odločal jutri zvečer, ne izključujejo pa tudi rebalansa. V četrtek pa bo znana odločitev vlade glede pomoči oziroma interventnih sredstev za Črnomaljce. »Po grobi oceni samo za dva največja problema, šolo in vrtec, rabimo skupaj 11 milijonov evrov,« pravi Mojca Čemas Stepanović.
V podjetju Akrapovič, kjer imajo 1200 zaposlenih in so lani imeli 103 milijone evrov prometa, škode, ki jim jo je na strehi povzročila toča, še nimajo popisane. Že od petka odpravljajo posledice, tako da je včerajšnja dopoldanska proizvodnja delala na 70 odstotkih. »Glavni del strehe bo kmalu saniran,« pravi Uroš Rosa, izvršni direktor, ki upa, da ne bo dodatnih presenečenj, ki jih lahko pričakujejo v kovinski strehi. Ta ima izolacijo, ki se, ko je poškodovana, napije vode.
To poznajo v podjetju Paklog v Trisu, kjer delajo industrijsko embalažo in pakirajo izdelke. Delajo z omejeno proizvodnjo, saj jim kljub sončnemu vremenu kaplja s stropa zaradi premočene strešne izolacije. Vodo lovijo v posode. Poleg skorajda 2000 kvadratnih metrov velike strehe proizvodne hale je uničena tudi streha treh sušilnic za les. V podjetju, kjer imajo 24 zaposlenih in so na tej lokaciji od novembra 2015, čakajo na škodne ocene strokovnjakov.
V Adria Domu, ki je prav tako v Trisu, pa je zaradi izdelkov, ki jih imajo ob proizvodni hali – skupaj 225 mobilnih hiš in mobilnih šotorov -, škoda ogromna. »Na vseh produktih so različne sledi poškodb,« pravi Marta Klevišar, direktorica podjetja. Popolnoma je uničena 5200 kvadratnih metrov velika streha in elektrarna na strehi, ki so jo ogromne ledene krogle popolnoma uničile.
»Groba ocena je, da nam je toča naredila za dva milijona evrov škode: milijon na izdelkih in milijon na strehi in elektrarni,« pravi Klevišarjeva. V podjetju, kjer imajo 225 zaposlenih in so lani imeli 27 milijonov evrov prihodkov, so že v petek začeli s sanacijo in odpravo škode, tako da so včeraj s sicer okrnjeno proizvodnjo nadaljevali.
Vsi sogovorniki so izjemno hvaležni gasilcem za požrtvovalnost in pomoč. »Če pa kdo želi pomagati z denarjem, lahko nakaže preko tekočega računa Gasilske zveze Črnomelj,« pravi Mojca Čemas Stepanović. Številka računa je SI 56 0243 0001 8399 492, NLB, sklic 00 8-6-2018.
Potem, ko je bil Črnomelj v nedeljo dežela gasilskih vozil, ker se je tam na veselje številnih črnomaljskih otrok zbralo 200 gasilskih vozil in preko 1000 gasilcev iz skorajda vse Slovenije in tudi hrvaškega Karlovca, se sedaj razmere vračajo v običajne tirnice. V štabu civilne zaščite so pričakovali, da jim bo uspelo med vikendom prekriti vse objekte, vendar se je izkazalo, da je še kakšnih 30 hiš z večinoma starejšimi prebivalci, ki jih morajo prekriti s folijo, da ne bo voda zalivala stanovanjskih površin.
Razumevajoči starši
V javnih ustanovah so razmere uredili, kolikor se da. V Vrtcu Čerdak predvsem zaradi staršev, ki so razumeli prošnjo, da naj, če je le možno, obdržijo otroke doma, ker je streha starega dela vrtca preluknjana. Za otroke, ki so jih starši vendarle pripeljali, pa so organizirali varstvo v novem delu vrtca. »Razmere so znosne, a le zaradi razumevanja staršev, ki so za otroke poskrbeli doma,« pravi Mojca Čemas Stepanović.
Proizvodnja podjetja Paklog je okrnjena, ker streha pušča. Foto Simona Fajfar
Zaradi prostorske stiske so staršem prej, kot je običajno, ponudili rezervacije oziroma napovedano neprekinjeno odsotnost otroka, ki jo ponavadi izkoristijo med počitnicami. »Do jeseni pa moramo zamenjati streho, tako da bo lahko vrtec sprejel vse otroke,« pravi županja o milijon evrov vredni naložbi.
Najhuje je na OŠ Loka
Največji problem je stara stavba OŠ Loka, ki so jo zaprli zaradi poškodovane strehe in vode, ki je tekla tudi po električni napeljavi. Izselili so šest oddelkov, ki so jim prostore našli v bližnji srednji šoli, za dva pa so našli prostore na njihovi šoli. »Če bomo popravljali to streho, bo to stran vržen denar,« pravi ravnateljica Damjana Vraničar, ravnateljica OŠ Loka Črnomelj, županja pa se s tem strinja.
V Adria Domu že od petka odpravljajo posledice toče. Foto Simona Fajfar
Montažna zgradba, ki je bila postavljena leta 1967, je samo še za rušenje. Za nov prizidek, kjer bo 18 učilnic, z jedilnico in drugimi prostori, imajo pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar pa država že osem let ni objavila razpisa za sofinanciranje tovrstnih projektov. Zato v Črnomlju upajo, da jim bo uspelo s pomočjo te katastrofe pridobiti delež državnih sredstev za to 10 do 12 milijonov evrov vredno naložbo, v katero je všteta tudi oprema. Ko se jo bodo lotili, računajo na šoli, bo morala biti gotova v letu dni. "Morda bomo morali v tem času imeti pouk v dveh izmenah," pravi ravnateljica. Po drugih javnih ustanovah – izjema je Vrtec Loka, kjer so del otrok preselili v bližnjo srednjo šolo - večjih prostorskih težav zaradi posledic toče nimajo.
Občinski svet bo o proračunskem denarju, ki bo nujen za odpravo posledic toče na javnih stavbah, odločal jutri zvečer, ne izključujejo pa tudi rebalansa. V četrtek pa bo znana odločitev vlade glede pomoči oziroma interventnih sredstev za Črnomaljce. »Po grobi oceni samo za dva največja problema, šolo in vrtec, rabimo skupaj 11 milijonov evrov,« pravi Mojca Čemas Stepanović.
Proizvodnje so okrnjene
V podjetju Akrapovič, kjer imajo 1200 zaposlenih in so lani imeli 103 milijone evrov prometa, škode, ki jim jo je na strehi povzročila toča, še nimajo popisane. Že od petka odpravljajo posledice, tako da je včerajšnja dopoldanska proizvodnja delala na 70 odstotkih. »Glavni del strehe bo kmalu saniran,« pravi Uroš Rosa, izvršni direktor, ki upa, da ne bo dodatnih presenečenj, ki jih lahko pričakujejo v kovinski strehi. Ta ima izolacijo, ki se, ko je poškodovana, napije vode.
To poznajo v podjetju Paklog v Trisu, kjer delajo industrijsko embalažo in pakirajo izdelke. Delajo z omejeno proizvodnjo, saj jim kljub sončnemu vremenu kaplja s stropa zaradi premočene strešne izolacije. Vodo lovijo v posode. Poleg skorajda 2000 kvadratnih metrov velike strehe proizvodne hale je uničena tudi streha treh sušilnic za les. V podjetju, kjer imajo 24 zaposlenih in so na tej lokaciji od novembra 2015, čakajo na škodne ocene strokovnjakov.
Stari del OŠ Loka Črnomelj je bil predviden za rušenje. Foto Simona Fajfar
V Adria Domu, ki je prav tako v Trisu, pa je zaradi izdelkov, ki jih imajo ob proizvodni hali – skupaj 225 mobilnih hiš in mobilnih šotorov -, škoda ogromna. »Na vseh produktih so različne sledi poškodb,« pravi Marta Klevišar, direktorica podjetja. Popolnoma je uničena 5200 kvadratnih metrov velika streha in elektrarna na strehi, ki so jo ogromne ledene krogle popolnoma uničile.
»Groba ocena je, da nam je toča naredila za dva milijona evrov škode: milijon na izdelkih in milijon na strehi in elektrarni,« pravi Klevišarjeva. V podjetju, kjer imajo 225 zaposlenih in so lani imeli 27 milijonov evrov prihodkov, so že v petek začeli s sanacijo in odpravo škode, tako da so včeraj s sicer okrnjeno proizvodnjo nadaljevali.
Vsi sogovorniki so izjemno hvaležni gasilcem za požrtvovalnost in pomoč. »Če pa kdo želi pomagati z denarjem, lahko nakaže preko tekočega računa Gasilske zveze Črnomelj,« pravi Mojca Čemas Stepanović. Številka računa je SI 56 0243 0001 8399 492, NLB, sklic 00 8-6-2018.
