»Črnovrške otroke je treba preseliti takoj!«

Upokojeni idrijski zdravnik dr. Alfred Kobal je eden prvih, ki je pred pol stoletja začel podrobneje raziskovati vpliv živega srebra in radona na zdravje rudarjev in drugih prebivalcev Idrije. Po nedavnih meritvah v bližnji osnovni šoli v Črnem Vrhu, kjer so koncentracije radona tudi večdesetkrat presegle mejno vrednost, pravi, da bi šolo morali začasno zapreti.

Doktor Kobal, bi morali v Črnem Vrhu ukrepati takoj?

Takoj! Brez odlašanja. Otroci ne smejo biti izpostavljeni takšnim koncentracijam. Sevanje ima lahko neposredne učinke, ki se pojavijo na telesu, ali pa se pojavijo po daljšem času. Obstajajo še posebni učinki, ki niso odvisni od doze, ampak od občutljivosti posameznika. Lahko se pojavijo tudi dedne spremembe, ki izbruhnejo pozneje ali šele pri drugi generaciji zaradi genskih mutacij. Moramo ukrepati.

Treba je vedeti, da radon sam ni toksičen, ampak njegovi kratkoživi potomci, predvsem polonij in svinec. Radon vdihnemo, deloma se ga izdihne, nekaj pa se ga lahko prilepi na sluznico dihalnega aparata, na bronhije in pljuča, deloma gre v žleze. Tam zaradi razpolovne dobe direktno vpliva na celice. Organizem reagira različno. Ali pride do mutacije DNA, torej okvar dednine ali pa kot sekundarni efekti zaradi okvare celic nastanejo prosti radikali. Ti uničujejo celico. Če ta odmre, je dobro, če pa mutira, nastane posledica. Otroci so še bolj občutljivi, ker je pri njih rast celic zelo velika.

Torej vrtičkar ali učenec, ki bo zapustil črnovrško šolo, lahko oboli tudi veliko pozneje?

Lahko. Še posebno, če bo kadilec. Učinek potomcev radona se veča s kajenjem, lahko se tudi podvoji. Torej če človek prejme neki odmerek potomcev radona in še kadi, je to lahko že zelo resen problem.

Je lahko zračenje zadosten ukrep?

To je odvisno od količine radona, ki je v prostoru. To je začasen ukrep. Prezračevati je priporočljivo, da radon razpade zunaj in ne v prostoru. Poleti so koncentracije ponavadi nižje, ker je več zračenja kot pozimi. Zelo pomembno je, da se ve za mejno dozo, ki je pri nas 400 bekerelov, ampak po drugi strani bi morali pri 200 bekerelih začeti aktivnosti za zmanjšanje koncentracij. Koncentracije v Črnem Vrhu so povečane desetkrat in več, kar absolutno ni primerno za bivanje otrok. Pouk bi morali prekiniti in objekt sanirati.

Ali strah pred radonom povzroča tudi brezbrižnost ljudi? Zaposleni so občino obtožili, da izvaja zavesten zločin, ko pa občina predlaga zaprtje šole, so bližina šolanja in delovna mesta pomembnejši od zdravja. Občina je tudi domačinom za nekaj evrov ponudila merjenja radona v njihovih domovih, toda odzvali so se samo štirje občani. Je zavedanje nevarnosti radona zares tako majhno?

Vedno sem se trudil, da bi ljudje vedeli, da je tukaj radon prisoten. Pobude za zmanjšanje vpliva v Idriji so bile predstavljene leta 1993, 1995, 1996, 2001, 2004 in tudi pozneje. Ampak ljudje so se s tem navadili živeti in mislijo, da ni posledic. Ne pričakujemo, da bo radon na teh otrocih povzročil takojšnje učinke. Težava je tudi, ker težko določimo dozo radona, saj koncentracije nihajo. Mi smo pa brezbrižni in tudi starši so brezbrižni. Bolje je, da upoštevajo predlog občine.

Kdo po vašem mnenju mora ukrepati?

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1993 ocenila, da je treba proti potomcem radona ukrepati. Izvajanje tega priporočila je bilo prepuščeno posamezni članici. Pobude za zmanjšanje vplivov morajo dati država in lokalne skupnosti. To je dolžnost vseh. V primeru Črnega Vrha je treba ugotoviti, kaj je vir radona - žgalniški ostanki ali kraški teren. Sanacija v enem ali drugem primeru je drugačna. Žgalniške odpadke je treba odstraniti, če pa gre za kraški teren, je treba stavbo izolirati. Hiša na kraškem terenu v Furlaniji je grajena iz dveh plošč z ventilacijskimi režami. Tam je to predpisano, pri nas takšnega odloka še ni. Večkrat sem opozarjal, da bi občina morala predpisati način gradnje tudi pri nas. Če je v Črnem Vrhu težava kraški svet, potem je vprašanje, kaj pa narediti z drugimi stavbami.