Tiskane izdaje
Najnovejši zaplet na Univerzi na Primorskem bi bil smešen, če ne bi bil absurden. Knjigi dr. Petra Rasporja Utrinki o sredozemski hrani in prehranjevanju grozi uničenje. Izšla je po mednarodni konferenci ob svetovnem dnevu hrane. Razlog naj bi bil, da je šest strani v knjigi menda plagiat.
Prorektor je nato dejal, da Bogataj ni nosilec avtorske pravice, da je to založba, a tudi tam so povedali, da niso nikoli ničesar problematizirali in da ima avtorske pravice Bogataj. Nazadnje je prorektor dejal, da je problem v financiranju, saj da denar ni bil porabljen skladno z zakonodajo in so knjigo problematizirali nekateri, ki so finančno podprli njeno izdajo. Kdo? Rotary klub Slovenija. A tudi guverner Rotary Slovenija Martin Šinigoj teh navedb ni potrdil.
Avtor kritičen do rektorja
Po naših informacijah se je zapletlo, ker je v knjigi navedeno, da jo je izdala Fakulteta za vede v zdravju Univerze na Primorskem. To naj bi izdajateljem svetovali v NUK, saj rotarijanci nimajo založbe. V uradnem dopisu univerze je med očitki navedeno, da je bila knjiga izdana mimo uradne univerzitetne založbe. A bolj kot ta prekršek naj bi po naših podatkih predstavnike univerze zmotil avtor, ki je v preteklosti bil večkrat kritičen do rektorja in konec januarja zaradi zapleta s knjigo tudi odpuščen.
Na univerzi so ustanovili posebno komisijo za uničenje knjig. »Naloga komisije, ki jo je po sklepu senata fakultete za vede o zdravju imenovala dekanja, je ugotoviti, koliko knjig je še na fakulteti ter komu so bile posredovane. V komisijo so bile imenovane tri zaposlene na fakulteti, med katerimi ni bila določena vloga predsednice. Na UP obžalujemo tako evidentne kršitve avtorskih in sorodnih pravic ter zakonodaje o javnem naročanju pri izdaji omenjene publikacije. Skladno z veljavno zakonodajo in statutom UP ter strogimi merili projekta, financiranega iz sredstev EU, smo dolžni na take kršitve opozoriti in ukrepati,« so sporočili z univerze. Dekanji je sicer rektor poslal uradni poziv, v katerem med drugim zahteva uničenje knjige skladno z zakonom.
Uničenja so redka
Uničenje knjig je bilo v Sloveniji v poosamosvojitvenem obdobju redko. Nazadnje smo bili priča javnemu sežigu knjig tik pred koncem lanskega leta, ko so pripadniki facebookovske skupine Zveza slovenskih domoljubov pred Kučanovo hišo v ljubljanskih Murglah sežgali njegovo biografijo Prvi predsednik avtorja Boža Repeta. Pisatelj Boris A. Novak je bil ob tem sežigu tako ogorčen, da je povpraševal na okrožnem državnem tožilstvu, ali nameravajo sprožiti kazenski pregon proti sežigalcem.
Dobil je odgovor, da so zadevo predali nekam drugam, po njegovem občutku pa poskušajo pristojni organi zadevo pomesti pod preprogo. Na vprašanje, ali pri nas obstajajo zakoni, ki sankcionirajo sežiganje in uničevanje knjig, Boris A. Novak odgovarja, da po njegovem vedenju ne, bi pa požigalce Kučanove biografije lahko kaznovali po drugih zakonih, in sicer zaradi motenja posesti, žaljivega vedenja in motenja javnega reda in miru.
Pred tem je v znak protesta leta 2000 sežgala svoje knjige pisateljica Breda Smolnikar. Zadeva se je začela leta 1998, ko je pisateljica v samozaložbi izdala pripovedko Ko se tam gori olistajo breze in si s tem nakopala tožbo petih sester, ki naj bi v tej knjigi prepoznale svoje pokojne starše. Ko je sodišče odločilo v korist tožnic in je morala Breda Smolnikar umakniti iz prodaje vse knjige, plačati odškodnino in se javno opravičiti, je knjige protestno zažgala. To se je zgodilo dan pred 1. majem 2000, ko tudi sicer gorijo kresovi, na njenem vrtu v Depali vasi.
Še veliko pred tem so knjige na Slovenskem gorele v času protireformacije, na prelomu 19. stoletja pa je gorela Erotika, pesniška zbirka Ivana Cankarja. Slovenske knjige so množično požigali fašisti in nacisti med okupacijo pred in med drugo svetovno vojno, po njej pa je komunistična oblast nezaželene knjige hranila v bunkerjih, vozila v razrez ali kako drugače onemogočala.
Knjige tako pri nas kot po svetu pogosto uničujejo ne iz ideoloških ali protestnih, temveč ekonomskih razlogov. Menedžerji založb se z odpisom in uničenjem znebijo davkov, ki bremenijo neprodane zaloge knjig. To se zgodi neveljavnim knjigam (recimo zastareli učbeniki), starim knjigam, ki jih ljudje nočejo kupiti niti za en evro, in knjigam, ki imajo potečene avtorske pravice (za prevode založbe kupijo avtorske pravice le za določeno število let).
