Daleč od pravega sodelovanja

Ljubljana – Predlog resolucije o vladnih razvojnih projektih kaže, da vlada ne doživlja Ljubljane kot glavnega mesta države. Tudi sicer je ne upošteva, razen ko kritizira mestno oblast ali ko je potrebno usklajevanje ob protokolarnih dogodkih, pravi ljubljanski podžupan Miloš Pavlica. Država in glavno mesto Slovenije nikakor ne moreta vzpostaviti partnerskega odnosa ne glede na sestavo vladne koalicije.

To se ni spremenilo niti potem, ko je parlament pred več kakor dvema letoma sprejel zakon o glavnem mestu, ki predvideva, da predsednik vlade in župan vsako leto skleneta dogovor o skupnih projektih, nato pa jih obe strani vključita v svoje proračunske dokumente. V vladi še vedno dajejo prednost urejanju zadev po resorjih in se pri mnogih odločajo drugače kakor mesto.

V Ljubljani zato niti niso bili preveč presenečni, da so v predlogu resolucije o 35 prednostnih nacionalnih razvojnih projektih le štirje taki, ki neposredno zadevajo glavno mesto: večnamenski sejemski, kongresni, razvojni, turistični, športni, rekreativni park v Stožicah, Narodna in univerzitetna knjižnica II, Politehnika in novi klinični center. »Zavedamo se, da je vladni razvojni program usmerjen v skladen regionalni razvoj in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Toda glede na to, da je Ljubljana glavno mesto države in da gre za razvojno obdobje do leta 2023, je ljubljanskih projektov premalo, poleg tega predvideni prinašajo premalo novega. Vse skupaj spominja bolj na državno socialistično planiranje, iz katerega veje predvsem podeželska in neurbana politika te vlade,« meni Miloš Pavlica.

Več o tem si preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela.