Tiskane izdaje
Gradnja visokonapetostnega daljnovoda 2 x 400 kV od Cirkovc na Dravskem polju do Pinc na slovensko-madžarski meji se spet odmika. Po zadnjih pričakovanjih naj bi se bila začela to pomlad, vendar na Elesu pravijo, da bodo lahko začeli graditi šele prihodnjo pomlad. Za daljnovod še nimajo okoljevarstvenega soglasja in posledično tudi ne gradbenega dovoljenja. Na Agenciji za okolje pa nismo uspeli izvedeti, kaj ovira izdajo njihovega soglasja.
Novi daljnovod bo slovensko elektroenergetsko omrežje povezal z madžarskim. Edino s to sosedo takšne prenosne poti za električno energijo še nimamo. Daljnovod bo povezan z madžarsko razdelilno postajo Heviz, sosedje pa so svoj del do naše meje že zgradili in čakajo. Po prvotnem dogovoru z njimi naj bi bil naš daljnovod končan do konca letošnjega leta. Četudi bi ga začeli graditi takoj zdaj, se dogovora ne bi mogli držati, saj bo po ocenah za gradnjo potrebno poldrugo leto. Dogovora z Madžari medtem niso spreminjali "zaradi neznank v zvezi s pridobitvijo dovoljenj in soglasij, smo pa z našimi partnerji na Madžarskem in Hrvaškem v kontaktu in jih sproti obveščamo o stanju na projektu. Ko bodo dovoljenja izdana, bomo v soglasju z njimi določili novo časovnico," je na Elesu na naša vprašanja odgovorila Katja Fašink. "Če bomo v letošnjem letu dobili gradbena dovoljenja, bi lahko nov daljnovod vključili v obratovanje konec leta 2020."
Novi daljnovod bo poleg madžarskega povezan tudi s hrvaškim omrežjem - na razdelilnico Žerjavinec. A tudi našo razdelilno trafopostajo v Cirkovcah bo treba razširiti. Uredili bodo novo stikališče tako za novi daljnovod kot za obstoječeka 110-kilovoltnega. V Cirkovcah bodo zgradili tudi novo komandno stavbo in ta dela naj bi se začela že letošnjo jesen.
Daljnovod in novosti v Cirkovcah bodo vredni med 120 in 130 milijoni evrov. Večino denarja bo zagotovil Eles, za del naložbe pa bo najel kredit pri Evropski investicijski banki. Daljnovod bo dolg 80,5 kilometrov, imel bo 263 stebrov in zanj morajo pridobiti soglasja na približno petih milijonih kvadratnih metrov (kot navaja uvodna študija) zemljišč. Te površine potrebujejo za stojna mesta stebrov, za dovozne in vzdrževalne poti do njih. S tem mora soglašati 3200 lastnikov na okrog štiri tisočih parcelah in doslej so že porabili okoli 12 milijonov evrov za odškodnine. Zemljišč za daljnovod namreč ne odkupujejo. Doslej so uredili razmerja s 97 odstotki lastnikov. Spomnimo, da je v letih 2012 in 2013, ko so načrti začeli postajati resni, nastalo več civilnih iniciativ ob tej trasi, ki so kategorično nasprotovale začrtani trasi na mnogih odsekih. Prizadevale so si, da bi daljnovod v nekaterih delih prestavili, ga od stanovanjskih hiš odmaknili za več kot 40 metrov, kolikor dovoljujejo predpisi, da bi ga ponekod speljali ob že obstoječem 110-kilovoltnem daljnovodu in podobno. Danes je že jasno, da civilne iniciative niso dosegle nič, pa čeprav so imele ponekod tudi podporo občinskih vodstev (Gorišnica, Ormož ali Ljutomer na primer). V občini Videm so zahtevali ali prestavitev ali pa vkopani daljnovod mimo 300 hiš z 2 tisoč prebivalci, pa tudi niso uspeli. Pet lastnikov tam in še okoli 20 na ljutomerskem območju se še vedno upira gradnji preko njihovih zemljišč.
Videmski občinski svetnik Andrej Rožman je na primer ponujal svojo 3,5 hektarsko njivo Elesu v odkup ali pa da brezplačno dovoli po njej daljnovod vkopati, a brez uspeha. Nekaj neurejenih služnosti je še v občini Gorišnica, kjer še ni zaključena komasacija, pa morajo počakati na zaključek in nove lastnike zemljišč.
Daljnovod bo južno od ptujskega akumulacijskega jezera zgrajen skozi Naturo 2000. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč njegov državni prostorski načrt (DPN) ob razglasitvi zaščitenega območja upoštevalo, na drugi tudi že sprejeti DPN - za hitro cesto - pa pozabilo.
Poleg nasprotovanj gradnji pa se ponekod ne strinjajo z višino ponujene odškodnine; nekateri lastniki, ki živijo v tujini, pa preprosto niso pripravljeni overiti podpisa (ne nasprotujejo pa gradnji), so pojasnili na Elesu. Pri 20 lastnikih zemljišč pa so po upravnih enotah že uvedli prisilne služnosti (tudi za Rožmana). Po tem postopku zaradi javne koristi lastnik nima več možnosti, da gradnje ne bi dovolil na zemlji, ki ostane njegova last. Mnogi opozarjajo, da je na njivah pod daljnovodom kmetovanje zelo oteženo, namakanje z rolomati ni mogoče, stebri po njivah motijo ali onemogočajo strojno obdelavo, dostopne poti njive razdelijo na manjše dele ...
Kar dva kilometra daljnovoda so načrtovalci speljali po območju, o katerem se je izrekalo arbitražno sodišče, ker je v hrvaškem katastru. "Trasa se zaradi arbitraže ne bo spremenila. Daljnovod bo zgrajen v soglasju s hrvaškim sistemskim operaterjem in začetek gradnje zaradi tega ni ogrožen," so pojasnili v Elesu. Arbitražno sodišče je namreč mejo blizu Hotize določilo po katastrski meji.
