Se ljudje bolj bojimo lastne smrti ali izgube bližnjega?

Na dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, številni obiščejo grobove bližnjih in prižgejo svečo v njihov spomin. Zvrstilo se je več žalnih slovesnosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v spremstvu državne delegacije položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani.

Obiskuje tudi Novo mesto, kjer bo pred klubom LokalPatriot prižgala svečo v poklon Alešu Šutarju, ki je na tem mestu pred tednom dni tragično izgubil življenje. 

Na Sv. Urhu pri Ljubljani bo Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pripravila tradicionalno žalno slovesnost pri spomeniku padlih borcev in žrtev. V Mariboru pa se bo župan Saša Arsenovič udeležil žalne slovesnosti na osrednjem spominskem prostoru partizanskega grobišča na pokopališču Pobrežje ter položil venec na grobišče padlim v prvi svetovni vojni in na grobišču sovjetskih ujetnikov, medtem ko se bo podžupanja Davorka Pregl udeležila žalne slovesnosti žrtvam nacizma na osrednjem pokopališču v avstrijskem Gradcu.

Državna sekretarka na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se bo udeležila spominske slovesnosti na pokopališču v Gonarsu v Furlaniji - Julijski krajini, kjer bo nagovorila zbrane in položila venec v imenu države. Pozneje bo venec položila tudi na lokaciji nekdanjega koncentracijskega taborišča.

Na Žalah v Ljubljani bo potekala maša, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Mrtvi so še vedno aktivni del družbe

Pokopališča so ob prazniku znova osvetljena s tisočerimi nagrobnimi svečami, ki so pri Slovencih še vedno poglaviten način izkazovanja spoštovanja do umrlih. Slovenija je namreč tretja največja porabnica nagrobnih sveč v Evropi, takoj za Hrvati in Poljaki. Njihova prodaja v Sloveniji že vrsto let znatno upada.

FOTO: Črt Piksi

Ljudje ne želijo umreti sami

Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic, pravi, da je v procesih slovesa, umiranja veliko življenja. Saj se ljudje takrat morda prvič zavedajo, kako dragoceno je življenje. Zavedajo se, kaj so v življenju imeli. »Večina ljudi obžaluje, da niso bili bolj radostni, da so izgubili otroka v sebi, da so se preveč podrejali sistemskim vrednotam.« Prav delo z umirajočimi, spremljanje umirajočih poskrbi, da vsak dan dobiš zrcalo: »Pojdi v življenje, živi ga,« je med drugim povedala v podkastu Na robu.

Ljudje na smrtni postelji pogosto iščejo notranjo pomiritev; k temu slediji nagosko. »Včasih čakajo na svojce od daleč, da se z njimi pogovorijo, da lahko umrejo v miru, da rečejo 'oprosti, žal mi je'. Želijo si, da niso sami, da imajo nekoga ob sebi, večinoma si želijo umreti doma, v okolju, ki jih je znano.«

Pa se ljudje bolj bojimo lastne smrti ali izgube bližnjega? Tudi na to je odgovorila predsednica Slovenskega društva Hospic. Prisluhnite celotnemu podkastu Na robu.