Ljubljana – »Nikogar ni, ki bi vedel, kaj točno se bo zgodilo,« je dejal Janez Ujčič, govorec Desusa, pred današnjim zasedanjem izvršnega odbora in sveta stranke, ko bo na dnevnem redu tudi razrešitev predsednice Aleksandre Pivec. Njen tabor optimistično pričakuje, da bodo vendarle sklenili kompromis in zamaknili odločanje na kongres, medtem ko poslanska skupina vztraja pri njeni razrešitvi in imenovanju začasnega vodstva. Na kongresu, ki naj bi ga sklicali najpozneje do 30. novembra, bi tako odločali le o novem vodstvu.
A lahko bi se zgodilo, da tudi napovedana dolga in žolčna razprava najprej na svetu izvršnega odbora in nato še sveta stranke, ali je o razrešitvi predsednice mogoče glasovati, tudi tokrat ne bo ponudila epiloga. Četudi bi Aleksandro Pivec razrešili – da bi se to lahko zgodilo, nakazuje izglasovana nezaupnica s 33 glasovi za in 19 proti –, je njen tabor napovedal, da bi lahko »pravico poiskali na pristojnih sodnih instancah«. O tem, ali se bo dejansko obrnila na upravno sodišče, je Aleksandra Pivec dejala, da se bodo odločili po današnjem dnevu.
Če bo razrešena, je pričakovati izvolitev novega začasnega vodstva Desusa – med najverjetnejšimi kandidati za to nalogo je predsednik sveta Tomaž Gantar –, a bi ob njenem morebitnem nepriznavanju odločitve v vmesnem obdobju lahko obviselo v zraku vprašanje, kdo formalno vodi stranko.
Je pa Aleksandra Pivec s pismom članom stranke jasno pokazala, da bo vztrajala, in jih pozvala, naj danes ne sodelujejo pri njeni razrešitvi. Govori se tudi o možnosti obstrukcije njenih podpornikov, ki bi lahko vodila v nesklepčnost sveta stranke. »Ne bežim pred odgovornostjo, verjemite, da bodo dnevi do kongresa najtežji prav zame, a ko sem sprejela vlogo predsednice, sem sprejela tudi odgovornost – do dediščine stranke kot demokratične stranke upokojencev in do članstva,« je zapisala in nadaljevala, da ne bo dovolila, da posamezniki ali določene politične struje na pravno sporen način mečejo luč na delovanje stranke. Nasprotnike, torej tudi poslansko skupino, ki si jo želi razrešiti na svetu stranke, je obtožila, da hočejo s svojim početjem odvzeti pravico članstvu do izbire predsednika in si tako zagotoviti uveljavitev osebnih interesov.
Zakaj bi si pravzaprav želela na kongres? Poleg vztrajanja pri tem, da bi bila razrešitev sveta stranke nevaren precedens, tabor njenih podpornikov najverjetneje vodi želja, da bi bil lahko tam rezultat vendarle bolj naklonjen Aleksandri Pivec ter da bi vnovična podpora kongresa vendarle lahko delovala tudi kot vrsta pritiska na poslance, ki so povedali, da z njo nočejo več sodelovati, in napovedali osamosvojitev. Ne nazadnje se vsi zavedajo, da predsednik stranke šteje le toliko, kolikor poslanskih glasov podpore lahko prispeva koaliciji.
