Danes 15.000 ljudi na ulici za višje plače

V vzgoji in izobraževanju zahtevajo izenačenje s primerljivimi delovnimi mesti v javnem sektorju.
Objavljeno
13. februar 2018 20.43
SVIZ
Barbara Hočevar, Sandra Hanžič
Barbara Hočevar, Sandra Hanžič

Ljubljana – Petra Kotnik je pomočnica vzgojiteljice v enem od ljubljanskih vrtcev. Po 13 letih delovne dobe prejme malo več kot 800 evrov na mesec za delo, ki se ji zdi zelo odgovorno. Prepričana je, da je današnja stavka v vzgoji in izobraževanju več kot upravičena.

»Zdi se mi, da je v javnosti včasih napačno predstavljeno, da zahtevamo višje plače. Borimo se za svoje pravice, tudi za to, da se spoštujeta naš poklic in delo. Veliko vzrokov imamo za stavko. V naši stroki smo vedno varčevali in so se plače praviloma nižale, ne višale. Če pogledam plačilno listo iz leta 2008 in današnjo, je zdaj plača nižja,« je dejala Petra Kotnik in dodala, da so bili v času varčevalnih ukrepov med redkimi, ki so se odrekali tudi malici na delovnem mestu. »Tega mnogi ne vedo. Vlada nam je tedaj vzela tudi osem odstotkov plače, ki jih še nismo dobili nazaj.«

Večja odgovornost za enako plačo

V polemikah okrog stavk se, po njenem mnenju, pogosto pozablja na delovne razmere. »Določili so nam dodatne normative, ki naj bi bili krizni, a so že postali stalni. Delo postaja vse bolj naporno, vedno več je zahtevnih nalog in odgovornosti, pri plači pa stagniramo,« je poudarila. Skupine so, kot se je izrazila, ekstremno polne, v oddelkih eno- in dveletnih malčkov imajo po 14 otrok, v oddelkih tri- in štiriletnikov jih je po 19, včasih tudi 20. V skupinah najstarejših jih je po 24. »Moje delo je odgovorno. Delo z otroki je poklic za dušo, če se za to odločiš, veš, zakaj si tukaj. Želimo, da vlada prisluhne, kaj se dogaja v naši stroki.«

Z odpravo anomalij se je izhodiščni razred za pomočnice vzgojiteljic premaknil iz 19. plačnega razreda v 21., kar pomeni malenkost nad minimalno plačo. »To ni prihodek, za katerega bi lahko rekli, da ljudje s tem preživijo. Težko je, posebno če imaš še kakšen kredit, ki ga imamo skoraj vsi. Razmere nikakor niso prijetne, posebno ne za enostarševske družine. Vsak dan smo priča stiskam,« je povedala Petra Kotnik. Po njenem mnenju jih več kot 90 odstotkov staršev otrok podpira pri današnji stavki in kaže do nje razumevanje. »Tudi mnogi med tistimi, ki bodo otroke pripeljali v varstvo, nas podpirajo. Problem je, da zaradi delodajalcev ne morejo dobiti prostega dneva. Za vse, ki so napovedali prisotnost, bomo omogočili varstvo in prehrano. Zdi pa se, da jih bo malo.«

Nekateri že stavkali

Vrtci in šole (le za prvo triado) so v zadnjih dneh zbirali prijave, koliko otrok bo prišlo kljub stavki, če njihovi starši niso našli drugega varstva. Stavko je izglasovalo 94 odstotkov vrtcev, v katerih je organiziran Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Dobršen del tistih, ki bodo danes delali kot običajno, denimo celjska vrtca Tončke Čečeve in Zarja, Viški vrtci ter Vrtec Murska Sobota, je stavkalo 24. januarja, ker so zaposleni člani sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in raziskovalni dejavnosti VIR.

Za povečavo klikni na grafiko.

Predstavniki Sviza napovedujejo za danes opoldne enega največjih protestnih shodov v samostojni državi, z geslom »Za vzgojno-izobraževalno delo enako plačilo!«. Pričakujejo, da bo na Kongresni trg v Ljubljani prišlo kar 15.000 ljudi od več kot 40.000 stavkajočih, ki zahtevajo boljše vrednotenje svojega dela. Dvig plače za osem do 12 odstotkov bi bil po njihovem mnenju korak v smer zaustavitve »trenda marginalizacije vzgoje in izobraževanja ter zaposlenih v njih«. Kakšne bodo nadaljnje poteze, če jih vlada, s katero bodo pogajanja nadaljevali konec tedna, ne bo uslišala, še niso konkretno napovedali.

Tudi v zdravstvu na nogah

Da so pripravljeni zaostrovati stavkovne aktivnosti, so odločeni tudi zaposleni v zdravstveni negi in socialnem varstvu. Prvi korak bi lahko naredili s preklicem soglasij za delo čez polni delovni čas, zato bi kmalu zmanjkalo medicinskih sester za organizacijo triizmenskega dela v bolnišnicah in domovih za starejše. Med drugim bi lahko začeli izkoriščati možnost uveljavljanja pravice do časa za strokovno pripravo na delo, v igri pa so tudi nove, daljše prekinitve dela in protesti.

Dragica Kekec iz sindikata zdravstva in socialnega skrbstva je na shodu v UKC včeraj opozorila na prenizko plačilo za opravljanje tako strokovno, fizično in psihično napornih poklicev, kot so v zdravstvu, zaradi česar mnogi odhajajo v tujino. Zahtevajo dvig plač od 12 do 16 odstotkov.

Med zaposlenimi v zdravstvu in socialnem varstvu so različni profili, od strežnic, čistilk do socialnih delavcev, psihologov in logopedov. Če pogledamo podatke za medicinske sestre, ki predstavljajo najštevilnejšo skupino, je osnovna plača srednje medicinske sestre 892 evrov bruto, diplomirana medicinska sestra pa zasluži 1320 evrov bruto osnove, konkreten dohodek pa je odvisen tudi od oddelka.