Danes bodo predstavili novo odkritje v Škocjanskih jamah
Divaški jamarji so se prebili z zgornje strani v največjo pozemno dvorano v Evropi.
Odpri galerijo
Luka Biščak, član Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača FOTO Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača
»V sredo, 16. januarja letos, smo se med 22. in 23. uro z Albertom Ličanom in Jako Jakofčičem po 58 delovnih akcijah in skoraj enoletnem delu s površja prebili v strop 146 metrov visoke Martelove dvorane v Škocjanskih jamah,« pravi Luka Biščak, član divaškega jamarskega društva. Odkritje bo predstavil na današnji tiskovni konferenci.
Martelova dvorana z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se na samem koncu Škocjanskih jam in je bila do zdaj dostopna samo po nevarni poti – zaprti za obiskovalce – skozi kanjon Škocjanskih jam.
Povod za delovne akcije je bilo po Biščakovih besedah predhodno plezanje po zahodni steni kanjona od struge reke Reke pa do stropa dvorane. Sogovornik jo je (kot vodilni v plezalni navezi) s soplezalcema Borutom Lozejem in Iztokom Cencičem dosegel že pred poldrugim letom. V nadaljnjih plezalnih akcijah so odkrili dihalnik v stropu dvorane, iz katerega je vel močan prepih, kar je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom. Tako jim je – po predhodnem lociranju dihalnika na površini glede na linijo plezanja v dvorani – uspelo v strop Martelove dvorane priti še z zgornje strani.
»To pomeni, da je zdaj Martelova dvorana dostopna vse dni v letu, in ne samo v sušnih obdobjih, ko nivo vode drastično upade, saj pot ob kanjonu kar trikrat preči reko Reko,« poudari Biščak. V naslednji raziskovalni akciji, prejšnjo sredo, pa so odkrivali zgornje predele Martelove dvorane in pri tem naleteli na dva izjemno velika rova približno 70 do 80 metrov nad zdajšnjo strugo reke Reke.
Omenjena rova (višine od 30 do 50 metrov in prav take širine) od tal nista vidna in predstavljata bivšo strugo reke Reke (tako imenovani fosilni rov), ki ob visokem vodostaju krepko pripomore k odtekanju vode iz Škocjanskih jam, na kar nakazujejo številne sveže naplavine, zlasti les in žal tudi plastične steklenice, omeni sogovornik.
»To odkritje, predvsem pa preboj v strop Martelove dvorane je pomembno, ker bo zdaj možno nemoteno proučevanje reke Reke ob visokih vodostajih, zlasti pa njeno skrivnostno odtekanje v globine kraškega sveta,« sklene.
Martelova dvorana z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se na samem koncu Škocjanskih jam in je bila do zdaj dostopna samo po nevarni poti – zaprti za obiskovalce – skozi kanjon Škocjanskih jam.
Martelova dvorana bo odslej dostopna vse dni v letu, in ne samo v sušnih obdobjih, ko nivo vode drastično upade.
Povod za delovne akcije je bilo po Biščakovih besedah predhodno plezanje po zahodni steni kanjona od struge reke Reke pa do stropa dvorane. Sogovornik jo je (kot vodilni v plezalni navezi) s soplezalcema Borutom Lozejem in Iztokom Cencičem dosegel že pred poldrugim letom. V nadaljnjih plezalnih akcijah so odkrili dihalnik v stropu dvorane, iz katerega je vel močan prepih, kar je nakazovalo na povezavo z zunanjim svetom. Tako jim je – po predhodnem lociranju dihalnika na površini glede na linijo plezanja v dvorani – uspelo v strop Martelove dvorane priti še z zgornje strani.
Luka Biščak, član Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača FOTO Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača
Globoko spodaj tudi plastične steklenice
»To pomeni, da je zdaj Martelova dvorana dostopna vse dni v letu, in ne samo v sušnih obdobjih, ko nivo vode drastično upade, saj pot ob kanjonu kar trikrat preči reko Reko,« poudari Biščak. V naslednji raziskovalni akciji, prejšnjo sredo, pa so odkrivali zgornje predele Martelove dvorane in pri tem naleteli na dva izjemno velika rova približno 70 do 80 metrov nad zdajšnjo strugo reke Reke.
Martelova dvorana z 2,2 milijona kubičnih metrov prostornine velja za največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se na koncu Škocjanskih jam in je bila do zdaj dostopna samo po nevarni poti – zaprti za obiskovalce – skozi kanjon Škocjanskih jam.
Omenjena rova (višine od 30 do 50 metrov in prav take širine) od tal nista vidna in predstavljata bivšo strugo reke Reke (tako imenovani fosilni rov), ki ob visokem vodostaju krepko pripomore k odtekanju vode iz Škocjanskih jam, na kar nakazujejo številne sveže naplavine, zlasti les in žal tudi plastične steklenice, omeni sogovornik.
Albert Ličan, član Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača, in Jaka Jakofčič (na fotografiji stoji), član Jamarskega društva Sežana. FOTO Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača
»To odkritje, predvsem pa preboj v strop Martelove dvorane je pomembno, ker bo zdaj možno nemoteno proučevanje reke Reke ob visokih vodostajih, zlasti pa njeno skrivnostno odtekanje v globine kraškega sveta,« sklene.
