Davčni šok za Cerkev v Italiji

Sodišče EU: Treba bo pobrati od štiri do pet milijard evrov neplačanega davka na cerkvene nepremičnine v Italiji.
Objavljeno
07. november 2018 06.16
Posodobljeno
08. november 2018 17.47
Italijanska država mora izterjati nepremičninske dajatve, ki jih Cerkev v preteklosti ni plačala. Foto Reuters
Ljubljana – V petek se bodo poslanci Šarčeve koalicije seznanili s predlogi za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin pri nas. Na končne rešitve glede uvedbe nepremičninskega davka, višine davčnih stopenj oziroma določitve izjem, ki jim tega davka ne bo treba plačati, bo najverjetneje vplivala tudi odločitev Sodišča EU glede davkov, ki jih italijanska država v preteklosti ni pobrala od cerkvenih nepremičnin. Davčni vijak naj bo enako privit za vse.

Sodniki omenjenega sodišča so ocenili, da ne vzdrži izgovor o tem, da je težko oceniti, v katerih nepremičninah Cerkve se izvaja nekomercialna oziroma neprofitna dejavnost in v katerih ne.

4 do 5 milijard evrov znaša po ocenah nepobrana nepremičninska davščina, ki je v preteklosti od Cerkve ni pobrala italijanska država.


image
Ivo Lavrač, strokovnjak za področje nepremičninskih dajatev, opozarja, da tako literatura kot praksa kaže številne primere, ko se je za sakralni objekt razglasilo nepremičnino, ki to dejansko ni.   FOTO: Igor Modic


Italijanska država mora izterjati nepremičninske dajatve, ki jih Cerkev v preteklosti ni plačala. Ta novica je včeraj močno odmevala v medijih sosednje države, saj gre za vrtoglavi znesek, ki bi se lahko približal petim milijardam evrov. Sodišče EU je v presojanje problematike cerkvenega (ne)plačila nepremičninskih davščin napotila tožba rimske osnovne šole montessori. »Konkretne odločitve sodišča ne poznam, a prav na to vprašanje že dolgo opozarjam,« pravi doktor Ivo Lavrač, strokovnjak za obdavčitev nepremičnin. V literaturi in evropski praksi so po njegovih besedah znani primeri zlorab, ko se je zaradi vključitve kapelice poskušalo celoten stanovanjski blok razglasiti za sakralni objekt. Ob pripravah na prenovo sistema obdavčitve nepremičnin v Sloveniji opozarja, da (najverjetnejša) oprostitev sakralnih objektov zahteva natančnejšo zakonsko opredelitev.
 

Neplačanega davka za več milijard


Marko Bošnjak, slovenski sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, omenjene konkretne razsodbe o Italiji noče oziroma ne more vsebinsko komentirati, strinja pa se, da gre za pomembno odločitev. Davki na nepremičnine so pač vroča politična in tudi vroča pravna tema v vsakem sistemu. Odločitve, ki jih sprejmejo politiki, pa so pomembne za vse subjekte, saj je velika večina zavezana k plačilu davščin. Davki nas vse bolijo oziroma se nas dotikajo, zato mora biti vsaka odločitev o izjemi oziroma o oprostitvi plačila davka natančno argumentirana. Sodiđče EU torej ni imelo posluha za domnevne težave Italije pri pobiranju nepremičninskega davka na cerkvene nepremičnine, za katere je v preteklosti imela dovolj razumevanja evropska komisija. Odločitev sodišča je, kot je mogoče razbrati iz dostopnih informacij, povezana z obdobjem od leta 2006 do leta 2011, ko Italija zaradi težav s katastrskimi in drugimi podatki ni pobirala nepremičninskih davščin (nadomestila) od določenih subjektov, predvsem Cerkve. V Italiji mora od leta 2013 Cerkev sicer davek plačevati za vse zgradbe, v katerih se ne izvajajo izključno verski obredi.
 

Kako je z davkom pri sosedih


V Italiji se osnova za davek na nepremičnine (imposta comunale imobili ali ICI) za stavbe izračuna na podlagi katastrske vrednosti nepremičnine, pomnožena z različnimi koeficienti pa se nato poskuša čim bolj približati njeni tržni vrednosti. Za zgodovinske in umetniške stavbe se ta vrednost zniža za polovico, kar velja tudi za stavbe, ki so za bivanje neprimerne. Italijani imajo različno obdavčena rezidenčna (davčna stopnja je 0,4 odstotka) in nerezidenčna (davčna stopnja je 0,76 odstotka) stanovanja, stopnjo davka lahko občine zvišajo ali znižajo. Davek pa pripada delno lokalnim skupnostim in delno državi. Plačila davka so oproščene stavbe za kulturne dejavnosti in verske obrede.

image
 Foto Shutterstock


Tudi v Italiji, podobno kot pri nas, ima večina ljudi svoja lastniška stanovanja, nepremičninski davek pa je zelo nepriljubljen, predvsem davek na »prvo hišo« (ital. prima casa) oziroma rezidenčno nepremičnino, plačujejo ga dvakrat na leto, junija in decembra, torej podobno kot se pri nas plačuje sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Stopnja nepremičninskega davka pri nas, ki naj bi ga v praksi predvidoma začeli uporabljati leta 2020, še ni dokončno določena, prav tako še ni jasno, katere nepremičnine bodo plačila davka oproščene. Pisali smo, da Katoliška cerkev pri nas ocenjuje, da bi morale biti iz obdavčitve izvzete njene nepremičnine, ki jih uporabljajo pretežno za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Politične stranke, razen v Levici in SNS, pa so v odgovorih na to temo zelo previdne.

Lavrač: Vsaka odločitev o izjemi oziroma o oprostitvi plačila davka mora biti natančno argumentirana.
Odločitev sodišča je povezana z obdobjem 2006–2011, ko država ni pobirala davščin od določenih subjektov.
Katoliška cerkev: Iz obdavčitve bi morale biti izvzete nepremičnine za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

 

Cerkev v Sloveniji menda nevedna glede svojega premoženja


Katoliška cerkev v Sloveniji na vprašanje o svojem premoženju ne odgovarja, češ da nima skupne evidence nepremičnin. Predlaga pa, da se ob noveliranju zakonodaje s področja obdavčitve nepremičnin vse nepremičnine v lasti cerkva in drugih verskih skupnosti, ki se večinoma uporabljajo za opravljanje nepridobitne verske, humanitarne ali druge splošno koristne dejavnosti, izvzame iz plačevanja davka na nepremičnine. Ali bodo v političnih strankah njen predlog sprejeli, še ni jasno. Prav tako ni jasnega odgovora, koliko davka na nepremičnine bi se od cerkvenih nepremičnin sploh nabralo.
Slovenska Katoliška cerkev je gotovo manj premožna kot sosednja italijanska.