Visoke plače, nizka produktivnost: zakaj Slovenija izgublja korak z Evropo

Ko minimalna plača v nekaj letih prehiti vse primerljive države, hkrati pa strošek dela doseže 29,70 evra na uro, to za povprečnega zaposlenega sprva zveni spodbudno, za gospodarstvo pa pomeni povsem drugačno zgodbo. V zadnjih dneh objavljeni podatki kažejo, da Slovenija davčno in plačno politiko vse bolj sloni na obremenjevanju dela in potrošnje, medtem ko po privlačnosti davčnega sistema zdrsuje – lani smo bili šele na 20. mestu v EU.

Članek analizira, kaj takšna kombinacija visokih prispevkov, hitrega dviga minimalne plače – ki lahko letno podraži delovno mesto za več kot 2800 evrov – in politično motiviranih dodatkov, kot je zimski regres, pomeni za konkurenčnost, tuje naložbe ter varnost delovnih mest v kriznih časih, ki jih napovedujejo svetovne razmere. In predvsem, ali bi lahko zakon, ki veže rast plač na produktivnost, res ustavil predvolilno deljenje bonbonov – ali pa bi odprl nov krog sporov med vlado, sindikati in gospodarstvom.